Dobra praksa na področju ekološkega kmetijstva: Projekt šolski ekovrtovi
sreda, 30. maj 2012 @ 22:30 CEST
Uporabnik: Sonce
Tamara Urbančič: »Potrebno je delati z otroki ter jim povedati in pokazati, da se splača pridelovati hrano doma.«
Šolski ekovrt, projekt Inštituta za trajnostni razvoj, otrokom omogoča tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave. Seznanijo se s pomenom lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Poleg tega projekt neposredno prispeva k zmanjšanju izpustov z delno samooskrbo vrtcev in šol, kar prinaša tudi finančne prihranke.
Udeleženci včerajšnjega posveta na Gimnaziji Šiška so spoznali dobro prakso Šolski ekovrtovi in si ogledali ekovrt omenjene gimnazije. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj in s Skupnostjo občin Slovenije.
Naša prehrana s pridelavo in načinom zaužitja močno vpliva na spreminjanje podnebja. Ekološka pridelava se pri varovanju okolja in podnebja izkaže precej bolje kot konvencionalna ali integrirana. Uživanje ekoloških živil koristi zdravju, okolju in podnebju – a le, če jih pridelamo in zaužijemo lokalno oziroma regionalno. Zato je ekološko kmetijstvo eden stebrov trajnostne prihodnosti.
Večina otrok danes vse več časa preživlja za računalnikom, neposrednega stika z naravo in s pridelavo hrane pa skoraj nima. Otroci, ki živijo na podeželju ali celo na kmetijah, pa pogosto ne vedo, da lahko hrano pridelujemo ekološko. Da bi otroci čutili in razumeli pomembnost narave, varstva okolja in medsebojnega sodelovanja, je Inštitut za trajnostni razvoj razvil projekt Šolski ekovrt, ki spodbuja oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji ter njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok.
Projekt se je začel januarja 2011 in je doživel zelo dober odziv. Sodeluje že 155 šol, vrtcev in dijaških domov. V projekt se lahko vključijo vse šole, ki jih zanima tema šolskega ekovrta. Kot opaža vodja projekta Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj, je vse manj otrok deležnih neposrednih izkušenj vrta in narave, šolski ekovrtovi pa po njenih besedah mladim omogočajo prav »celovito izkušnjo, zaradi katere bodo kot odrasli razumeli in prevzeli odgovornost za svoje življenje in okolje.«
Mentorica šolskih ekovrtov Tamara Urbančič je ob tem poudarila, da je potrebno delati z otroki ter jim povedati in pokazati, da se splača pridelovati hrano doma. V Inštitutu za trajnostni razvoj načrtujejo, da bo dejavna mreža šolskih ekovrtov živela tudi po zaključku projekta. Zato so zdaj v fazi intenzivnega iskanja partnerja za nadaljevanje projekta, k čemur vabijo vsa zainteresirana podjetja, občine, javne institucije in druge.
Dolgoročno želijo zagotoviti tudi uradno podporo delovanju šolskih ekovrtov v okviru izobraževalnega sistema. Udeleženci včerajšnjega posveta so si ob predstavitvi strokovne sodelavke Inštituta za trajnostni razvoj Jožice Fabjan in mentorice Helene Črne Hladnik ogledali tudi primer ekovrta, kjer bodo dijaki kmalu lahko začeli pobirati prve pridelke. Fabjanova je ob ogledu med drugim pohvalila vodstvo šole za podporo in spodbudo pri nastajanju vrta.
Trajnostna lokalna potrošnja in proizvodnja sta eden ključnih elementov trajnostnega razvoja, pri čemer ima vodilno vlogo hrana. V nevladni organizaciji Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) izvajajo projekt Šolski ekovrtovi, katerega cilja sta spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok ter oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki bo živela tudi po zaključku projekta. Dolgoročno želi ITR zagotoviti tudi uradno podporo delovanju šolskih ekovrtov v okviru izobraževalnega sistema.
Projekt se je začel januarja 2011 in je doživel zelo dober odziv. Sodeluje že 155 šol, vrtcev in dijaških domov. V projekt se lahko vključijo vse šole, ki jih zanima tema šolskega ekovrta: tiste, ki želijo vrt vzpostaviti ali ga morda že imajo, in tiste, ki jim je zamisel všeč, čeprav ta hip še ne vidijo pravih možnosti za uresničitev.
ITR v projektu nudi konkretno strokovno pomoč in izobraževanje za oblikovanje šolskega ekovrta in ekološko vrtnarjenje, kot tudi sodelovanje v mreži šol, prek katere so na voljo koristne informacije in delitev dragocenih »vrtnarskih« izkušenj med šolami. Projekt s pomočjo seminarjev in delavnic omogoča izobraževanje mentorjev in izmenjavo izkušenj med člani mreže, predstavitve dela članov mreže na javnih prireditvah ipd. Informacije in izobraževalno gradivo nudita spletni portal in e-bilten za člane mreže.
Šolski ekovrt otrokom omogoča, da vzpostavijo tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave. Otroci se seznanijo s pomenom lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Velik pomen šolskih ekovrtov je torej v izobraževanju za trajnostni razvoj. Poleg tega projekt neposredno prispeva k zmanjšanju izpustov z delno samooskrbo vrtcev in šol, kar prinaša tudi finančne prihranke.
(ang) Portal Evropske komisije o varnosti hrane in zdravju potrošnikov www.ec.europa.eu/food/
(ang) Projekt Vse za kakovost – lokalna ekološka hrana v rimskih šolah in vrtcih, Evropska komisija, www.ec.europa.eu/environment/gpp (News and Events/News-Alert/August-September 2011)
Šolski ekovrt, projekt Inštituta za trajnostni razvoj, otrokom omogoča tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave. Seznanijo se s pomenom lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Poleg tega projekt neposredno prispeva k zmanjšanju izpustov z delno samooskrbo vrtcev in šol, kar prinaša tudi finančne prihranke. 
