Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Smrt_Konec_Zivljenje_Vojne_Napetost

Ali je smrt res konec življenja? petek, 25. maj 2007 @ 20:23 CEST Uporabnik: Pozitivke Ali je smrt res konec življenja? Ob gledanju in poslušanju vsakodnevnih poročil, v katerih nenehno poročajo o novih napetostih med ljudmi in deželami ter o novih vojnah, o krivicah, ki navadno doletijo tiste, ki že tako ali tako živijo na robu današnje družbe, prikrajšani za najosnovnejše človekove pravice, marsikdo občuti negotovost, brezvoljnost in apatijo ter v svojem življenju ne najde več smisla. Zato marsikdo želi čim bolj izživeti svoje življenje in si ga narediti čim bolj udobnega, velikokrat tudi na račun drugih. Začne lagati in izkoriščati soljudi, da bi si pridobil čim več bogastva in ugleda, saj se mu zdi, da je to ključ za srečno življenje. Toda ali res obstaja le to eno samo življenje in je potem vsega konec? Čemu je potem potrebna vest, ki nas opozori, kadar naredimo nekaj narobe.. V brošuri Gabrielino pismo št. 5 z naslovom Vsakdo umre sam zase - Življenje in umiranje, da bi živeli naprej, Božja prerokinja in poslanka za naš čas, Gabriele, o vesti piše: Ko o vesti govorimo, poslušamo ali o njej beremo, bi si morali zastaviti vprašanje: Kaj je vest? Je to kemična reakcija možganov, ki se s pomočjo prenosnih snovi izraža prek živčnega sistema? Gotovo imajo znanstveniki sveta pripravljena nadaljnja pojasnila. Božanski, zakoniti vzgibi vesti vendarle pridejo iz naše duše. Marsikateri vsevednež se bo mogoče razburil, ko bo slišal to resnico: Božansko, pozitivno, vest, zmeraj pride k nam prek duše. Vendar jé tako. Opominjevalec, božansko trkanje, vest, je večni Duh, ki je večno življenje. Trka na vrata našega razuma, da bi nam pojasnil, da ni razumsko znanje vse, ampak modrost, življenje. Ko gre za izgovore, pojme in strokovne izraze, mnogi ljudje talentirano in uspešno prepričujejo. S pretkanimi racionalističnimi sklepi, zaključki in zmotami gradijo večnadstropno, zapleteno miselno konstrukcijo, v kateri ne le, da Boga in Njegovega delovanja ne spoštujejo, ampak se zdi malodane odveč. Toda ne glede na vse intelektualno iztuhtane argumente glede vesti, "smrti" in "konca" Bog je in ostaja. On je življenje, Stvaritelj čistega kozmosa, vseh življenjskih oblik in svetlobnih bitij, ki poživlja tudi oplaščene življenjske oblike v območju materije, diha skoznje in jih ohranja. In naprej piše naslednje: Prav v današnjem času, ko sta etika in morala samo še prikrojevanje hiše iz kart, hodi naokrog mučitelj strah, ki nam, ljudem, vedno znova grozeče predoči neizbežno, smrt. Če hočemo mučitelja premagati, potem se moramo ukvarjati z Bogom in z življenjem, končno tudi s svojim zemeljskim življenjem, pri čemer - če to hočemo priznati ali ne - vsaka akcija povzroči ustrezno reakcijo; duhovno povedano: s svojim dejanjem in nehanjem smo podvrženi zakonu "vzroka in učinka", "setve in žetve".. Če se zdaj in danes ukvarjamo z življenjem, umiranjem in smrtjo in se s tem spoprimemo, bomo preverili svoje mišljenje in ravnanje ter se vse bolj opazovali, zlasti tedaj, ko čutimo, da nas nekaj preganja, ali ko postanemo panični, ker nas pograbi strah pred nečim nedoumljivim. Če se potem izprašamo z analitično besedo "zakaj", se torej raziščemo, se zavemo, da nam notranja moč iz duše daje prek vesti impulze za samospoznanje. Kdor se uči prisluhniti, občutiti, kaj mu svetuje vest - kajti vest iz duše je vedno nekaj dobrega - in kdor se s tem spoprime, tako da odslej dela dobro, tega je vedno manj strah; čuti, da je svoboden in da ga nosi dobra moč, ki mu od znotraj daje sigurnost in oporo ter ga osrečuje. To je pravir, Bog. Smrt torej ni konec življenja. Življenje je večno, ker je tudi Bog, neskončna ljubezen in moč univerzuma, večen. O tem nam prerokinja Gabriele daje še nadalnje razlage: Nadaljnja pomoč, da bi prišli do resnice, da življenje ne pozna mirovanja, da po smrti zemeljskega telesa dušno telo živi naprej na drugi nihajni ravni, v drugem agregatnem stanju, je naš globok spanec. Kar se zgodi v globokem snu, bi nam lahko olajšalo razumevanje umiranja ali smrti. Ljudje, ki so se temeljito ukvarjalli z umiranjem in s smrtjo, označujejo globoki spanec kot "malega brata smrti". Veliko ljudi doživi, potem ko zaspijo, da gre skozi njihovo telo sunek ali trzaj; kot da bi padli. Strah, ki nato sledi, jih spet vrne v budno zavest. Ta sunek ali trzaj našega telesa je opozorilo, da se je duša v telesu zrahljala. Rada bi zapustila speče telo. Če zdaj ostanemo budni, se duša spet čvrsto zasidra v fizičnem telesu. Ko globoko zaspimo, gre duša na potovanje. Ustrezno dušnemu sevanju se v ravneh očiščevanja poda na planete, ki jo privlačijo na podlagi njenega trenutnega stanja, torej ustrezno njenemu sevanju. Pri globokem spanju ostane duša privezana na svoje telo s srebrnim, torej informacijskim trakom. Prek srebrnega traku tečejo informacije od spečega telesa k duši in od duše k telesu. Prek izmenjave informacij potujoča duša izve, kdaj se začne človek prebujati. Takoj ko se človek prebudi, je duša spet v svojem umrljivem ovoju, telesu. Ko se prebudimo in se počutimo krepki in spočiti, je naše dušno telo spet čvrsto povezano z umrljivim ovojem. Kaj se pravzaprav dogaja v trenutkih smrti? O tem lahko berema naslednje: Z besedami, ki so samo pojmi, in s primeri poskušam Vam, ljubi prijatelji, približati nekaj tega, kar se dogaja za megleno steno, v nihajnem področju, ki ga večina ljudi ne zaznava. Velika večina duš ni prvič kot človek na Zemlji, ampak imajo številne duše že več ali celo veliko inkarnacij za sabo. Rodile so se že večkrat kot človek in so prav tako velikokrat doživele umiranje. Ker pa se pri vsakem utelešenju prekrije zmožnost spominjanja na pretekle eksistence, je vsako zemeljsko življenje spet kot novo. To naj bi tudi bilo tako, da človek lahko naravno in brez pritiska mogoče velikega bremena grehov, ki jih je prinesel s seboj, dojame možnosti in priložnosti te inkarnacije. Krivda, obremenitev, ki jo lahko v tem zemeljskem bivanju obdela in odpravi - ter naj bi jo obdelal in odpravil - prihaja nanj "po obrokih" z dnevno energijo. Vedno samo toliko, kot zmore danes spoznati in premagati. Vsako zemeljsko življenje je veliko darilo iz neskončne milosti, ljubezni in skrbi Večnega Svojemu otroku. Obnašanje človeka - kako je živel, kaj je mislil, kako se je v zemeljskem bivanju obnašal do soljudi - je odločilno, kako lahko ali kako težko se bo nekega dne njegova duša ločila od zemeljskega telesa. Takoj po telesni smrti je duša, kot že rečeno, največkrat zraven svojega telesa. Lahko oddaja k njemu, ga obseva, mogoče celo preseva, dokler je še toplo, ne more pa ga več premakniti in se po preminuli gosti snovi tudi ne več izražati. V tej situaciji začne duša postopno, sliko za sliko gledati nazaj na tokrat končano zemeljsko življenje. Duša, ki se je čisto postopno izmuznila iz umrljivega ovoja, zazna, kaj je shranjeno v njenem finosnovnem ovoju, ki jo obdaja in ki je aktiven v svojem sevanju. Vse, kar je človek mislil in storil proti zakonu življenja, bo duša občutila na lastnem telesu. Tudi če je človek druge napeljal na morjenje ljudi in živali ali če je v laboratorijih mučil živali v poskusne namene ali je v poljedelstvu bil v nasprotju z življenjem - kot duša bo to mučeništvo moral sam doživeti. Kdor se je tu, na Zemlji, trudil za duhovni napredek, to pomeni za vse večjo bližino Boga in razvoj večnega bitja, kar globoko v notranjosti je, tudi kot duša najde dobre pogoje za svoj duhovni razvoj. Njen duh varuh in druga svetla bitja ji stojijo ob strani z nasveti in dejanji. Bog nam je torej prinesel Notranjo religijo, ki ne potrebuje verskih obredov, kultov in ceremonij. Čemu je potem toliko ljudi še vedno zvestih zunanji religiji? V Gabrielinem pismu 5 lahko preberemo, kaj je tako usodno vplivalo na odnos do Notranje religije: "Bistven in najbolj usoden rez in poseg v Notranjo religijo ter odločilen korak v patriarhalno tubivanjsko mišljenje je bil izvzem reinkarnacije iz nauka modrih in prerokov.. Na koncilu v Carigradu je leta 553 večina obsodila, kar je učil zgodnjekristjanski učitelj Origen: Da so duše ljudi pred telesnim rojstvom eksistirale kot duhovna bitja in da jih je padec vodil v telesnost. Istočasno je bilo obsojeno verovanje, da se bodo vse duše in ljudje nekoč vrnili k Bogu. Namesto tega je koncil postavil nauk o večnem prekletstvu. Ljudje so torej na tem koncilu zavrgli nauk Jezusa iz Nazareta: sporočilo o ljubečem Bogu-Očetu, ki nikogar ne prekolne, kaj šele za večno, ampak vodi vse duše in ljudi - s pomočjo odrešilne iskre Kristusa Boga, ki se aktivira, če sledimo Njegovemu nauku. Ta nauk je v tesni povezavi z zakonom setve in žetve. Nauk o ponovnem utelešenju ljudem pomaga razumeti, zakaj so ljudje na zahodu postali takšni, kot so danes. Ljudje, ki niso mogli ali niso hoteli dojeti Božjega sporočila, ker njihovi interesi niso bili usmerjeni na izpolnjevanje Božje volje, so popačili in spremenili nauke iz Božjega kraljestva. Velike modrosti prinašalcev sporočila iz nebes so hvalisavci stlačili v ozkost nerazumljivega. Ta nesrečni sklep je mnogo ljudi oropal védenja o smislu in namenu zemeljskega življenja. Niso več poznali povezanosti glede svoje usode, niso vedeli, da so pogoji za rojstvo duše v druge svetove, torej v onstranstvo, odvisni od človekovega obnašanja, od tega, kaj je človek mislil, govoril in delal in niso vedeli, da naj bi ponovni prihod duše kot človeka uporabili za to, da bi poravnali, kar je človek povzročil v prejšnjih inkarnacijah. Toda to še ni vse; nesreča, ki izhaja iz duhovne nevednosti, je še veliko obsežnejša: Ker namreč človek ne pozna kavzalnih povezav med setvijo in žetvijo, med vzrokom in učinkom, mu tudi boleča in mučna izkušnja skoraj ne more biti učitelj, ker mu manjka osnovnega duhovnega znanja, osnove za samospoznanje. Namesto da bi doumel lastne napake, svojo krivdo in sokrivdo, skoraj v večini primerov krivdo zvali samo na bližnjega, ga obtoži, obsodi in sodi in tako povečuje svojo lastno obremenitev, namesto da bi nekaj poravnal. Spoznamo, kako hude in globoke posledice ima do danes odločitev leta 553 v Carigradu za mnoge, mnoge ljudi, tudi za moralo in etiko v privatnem in javnem življenju! Odrešilna moč Kristusa Boga lahko deluje samo v neznatni meri, ker vendar "vera sama zadošča". S tem se vsako duhovno védenje, vsako izkušnjo Boga, celotno notranje religiozno življenje proglaša za odvečno, se ga izniči. Od Carigrada naprej "krščansko" ni več kristjansko, ampak je krščanstvo orodje, instrument v rokah Božjega nasprotnika, temé." "Zakon setve in žetve, ki nas opozarja na reinkarnacijo, je Božja pravičnost in ne nazadnje Njegova velika ljubezen, ki daje priložnost človeku in duši, da odpusti in da nasprotna dejanja poravna, da se osvobodi bremena in teže, ki smo ga naložili svoji duši. Ko je naše grešno očiščeno, krivda izbrisana, ima to za posledico, da duša in človek više zanihata, kajti vse je sevanje - da bi se takrat, ko pride čas breztelesnosti, lahka in zanosna vrnila v finosnovno, večno kraljestvo, ki je naša domovina. Reinkarnacija, ki je ponovno utelešenje, daje novemu človeku torej možnost, da napake, ki jih je napravil v prejšnjih eksistencah, v tej inkarnaciji popravi, torej odpravi." Sporočilo tega pisma Gabriele zaključuje z naslednjimi besedami: Ljubi prijatelji, ko se sklene tok zemeljskega bivanja, naj ne bi šli od tod praznih rok in praznega srca, ampak z bogato, Boga zavedajočo se življenjsko žetvijo. Bogata življenjska žetev ima dragocene karakterne poteze. Nič od tistega, kar je resnično dobro, ne umre - odide v svetlobo večnosti. Modro ravna, kdor izkoristi zemeljsko življenje, da bi dvignil resnični zaklad, zaklad notrine in ga množil, tako da daje najboljše, kar pride iz Boga in si prizadeva podarjati notranjo radost. Kdor resnično dvigne zaklad življenja, ga obdrži skozi zemeljske dni in tudi po smrti. Ko se potem sklene krog zemeljskega bivanja, živijo njegova dobra dela v onstranstvu naprej, tako kot odide tudi njegova duša v svetla področja življenja, ker so bila življenjska dela dobra. Naše življenje naj bi bilo zatočišče, Betlehem, polno Bogu všečnih misli in dejanj življenja. Gabrielino pismo št. 5 najdete na naslovu: http://www.univerzalno-zivljenje.si/gabrielino_pismo_5.htm Izdajatelj: Univerzalno življenje, Celovška cesta 87, 1000 Ljubljana tel./fax 01/568-4148 - informacije vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 ure internet: www.univerzalno-zivljenje.si email: info@univerzalno-zivljenje.si Komentarji (0) www.pozitivke.net