Rekli so mi naj se smejim kar na ukaz,
pa se ne morem, na jok mi gre….
A ne gre, solze so se izsušile, ni jih več…
zakričal bi pa nimam več glasu.
Vedno so me učili naj bom pošten,
da bom sicer kaznovan, osramočen,
nekateri pa si kar prisvajajo, jemljejo,
potem pa na poti do obsodbe traja…
Nato zla dejanja zastarajo zaradi,
včasih bolezni, dolgih postopkov,
pritožb ter vsemogočih akrobacij..
na osumljenih ostane le madež dejanj.
Menda ima peščica ljudi v rokah vse,
več denarja in posredno lastnine kot
preostanek človeštva na planetu zemlja..
zato ostajam nem, brez solz, nasmeha…
Rekli so mi naj se smejim kar na ukaz,
