Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Slovenija-Tragedija-Samomor-Zivljenje
Vzemi si trenutek, reši življenje
torek, 5. september 2017 @ 12:45 CEST
Uporabnik: Sonce
10. september 2017 - Svetovni dan preprečevanja samomora: "Vzemi si trenutek, reši življenje"
Zaradi samomora vsako leto umre več kot 300 oseb, približno 25-krat toliko pa jih samomor poskuša narediti. Za takšno statistiko se skrivajo zgodbe posameznikov, ki so zaradi različnih razlogov podvomili o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja. Življenje je dragoceno in včasih negotovo, tudi težko.
Če si vzamemo trenutek časa in svojo pozornost namenimo tistemu, ki ga potrebuje - popoln tujec, družinski član ali prijatelj - mu s tem lahko spremenimo življenje. Že četrto leto zapored je v sklopu obeležitve svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa poteka v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, Slovenskega centra za raziskovanje samomora - Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Slovenskega združenje za kvaliteto življenja - Ozara.
Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja. Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. Na žalost so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane. Stigma lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski (ne vedo, kako pristopiti, kaj in kako ukrepati itd.).
S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Vse skupaj pa vpliva tudi na zmanjševanje stigme, ki spremlja duševne bolezni.
Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2016
Leta 2016 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,97 (28,71 za moške in 7,40 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora lansko leto umrlo 371 oseb (294 moških in 77 žensk). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2016, je najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem.
Zato lahko rečemo, da trend upada samomorilnega količnika v Sloveniji vzdržujemo (Tabela 1 in 2). Razlogi za upad samomorilnega količnika so lahko večplastni. V zadnjih nekaj letih so se okrepile preventivne dejavnosti (ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah – splošna javnost, različni profili strokovnjakov…), povečala pa se je tudi dostopnost do pomoči, predvsem v nevladnem sektorju.
Doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala: »Dejstvo, da je v zadnjih nekaj letih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla, je vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora.« Samomor v Sloveniji namreč še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem, gledano širše, pa Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene.
»Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora«, je še dodala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ. V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v vzhodnih statističnih regijah nižja.
Tabela 1. Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev letno ) v Sloveniji od leta 2003 – 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)
leto
skupaj
moški
ženske
Razmerje m/ž
2003
28,15
45,02
11,97
3,8
2004
25,64
37,87
13,92
2,7
2005
25,19
40,02
10,98
3,6
2006
26,5
42,5
11,2
3,8
2007
21,5
33,7
9,7
3,5
2008
20,05
32,11
8,18
3,9
2009
21,94
34,69
9,41
3,7
2010
20,3
33,11
7,73
4,3
2011
21,29
34,27
8,58
3,9
2012
21,40
35,67
7,70
4,6
2013
21,76
35,42
8,37
4,2
2014
18,81
31,79
6,05
5,2
2015
20,60
32,57
8,84
3,7
2016
17,97
28,71
7,40
3,8
Tabela 2. Absolutno število samomorov v Sloveniji od leta 2003 - 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)
Leto
skupaj
moški
ženske
2003
562
440
122
2004
512
370
142
2005
503
391
112
2006
529
415
114
2007
434
335
99
2008
409
325
84
2009
448
351
97
2010
416
336
80
2011
437
348
89
2012
443
363
80
2013
448
361
87
2014
388
325
63
2015
425
333
92
2016
371
294
77
Tabela 3. Količniki samomora v različnih statističnih regijah v letu 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)
Statistična regija
Samomorilni količnik skupaj
Samomorilni količnik moški
Samomorilni količnik ženske
Pomurska
17,27
29,86
5,10
Podravska
18,66
28,81
8,65
Koroška
25,35
44,91
5,65
Savinjska
24,72
36,83
12,58
Zasavska
20,88
35,31
6,86
Posavska
21,14
36,76
5,32
Jugovzhodna Slovenija
11,92
20,84
2,83
Osrednjeslovenska
15,80
23,18
8,74
Gorenjska
18,17
29,74
6,81
Primorsko notranjska
15,21
26,29
3,85
Goriška
15,26
28,83
1,70
Obalno kraška
15,02
24,99
5,25
Tabela 4. Količniki samomora v različnih starostnih skupinah 2016 (skupno za oba spola; Vir: Baza umrlih NIJZ)
Starostne skupine
Samomorilni količnik
10-19 let
5,91
20-29 let
11,78
30-39 let
16,02
40-49 let
16,37
50-59 let
27,98
60-69 let
19,23
70-79 let
36,50
80+
39,47
Viri o strategijah ukrepanja so na voljo - Psihološka prva pomoč
Ob različnih priložnostih tekom življenja (npr. naravoslovni dnevi v šoli, priprave na vozniški izpit itd.) ljudje pridobivamo znanja in veščine prve pomoči. Ta znanja nam omogočajo, da v primeru blažje ali težje telesne poškodbe (npr. krvavitev, zlom itd.) ali akutnega bolezenskega stanja (npr. srčni zastoj, dušitev itd.) osebi znamo nuditi nujno prvo pomoč, dokler ni zagotovljena zdravniška/strokovna oskrba. Podobno velja oziroma bi moralo veljati za duševne težave in motnje - pomembno bi bilo, da bi vsak od nas posedoval znanja, kako prepoznati, pristopiti k in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomočirešijo življenje.
Psihološka prva pomoč predstavlja dragocen prispevek k preprečevanju samomora. Poleg prve nujne pomoči lahko predstavlja vstopno točko in usmeritev do drugih strokovnih služb pomoči. V nekaterih primerih bo zadostoval že kratek strokovno voden razgovor.
Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Doc.dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andreja Marušiča (UP IAM) in tudi prestavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora pojasnjuje razloge za tak projekt:
»V zadnjem letu smo o tej temi veliko govorili: spomnimo se samo nesrečnega naslova letošnjih maturantov, ki je predstavljal samomor kot izhod iz sistema, serije Trinajst razlogov, ki nazorno opisuje stisko samomorilne mladostnice, in spletnih iger, ki so spodbujale samodestruktivno vedenje. Zato smo na podlagi mednarodne študije, pri kateri smo v Sloveniji sodelovali pred leti, pripravili sklop intervencij za zajezitev tega problema, ki smo jih poimenovali A (se) štekaš?!? (http://zivziv.si/projekti/#stekas).«
Center za psihološko svetovanje Posvet deluje v okviru društva v javnem interesu na področju varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V desetih svetovalnicah 43 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje. Mojca Vatoveciz Centra za psihološko svetovanje Posvet je povedala: »Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk,« ter dodala:
»S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo klientom nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje. Polovici klientov smo prva oblika pomoči.«
Samomor in prepovedane droge
Prim. doc. dr. Lovrečič Mercedes, dr. med., spec. psih.
Pri osebah, ki imajo težave z drogami, samomor predstavlja enega vodilnih vzrokov smrti. Moški so v primerjavi z ženskami bolj ogroženi, še posebej so ranljivi mladi. Prav tako so med bolj ranljivimi uporabniki prepovedanih drog, saj so pri njih samomori bolj pogosti in bolj intenzivni oz. bolj izraženi v primerjavi z ostalimi prebivalci, hkrati pa so prisotni tudi dodatni dejavniki tveganja, ki so povezani z rabo drog. Do 35 % vseh vzrokov smrti pri osebah, ki imajo težave z drogami, je prepoznanih kot samomor, a je problematika še vedno podcenjena. Osebe, ki si vbrizgavajo heroin, imajo 14-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo. Osebe, ki se zdravijo zaradi težav s prepovedanimi drogami, imajo še vedno 10-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo.
Za preprečevanje samomora v tej podskupini je bistvenega pomena zdravljenje težav zaradi drog ter zgodnje prepoznavanje in zdravljenje samomorilnega vedenja. Med dokazano učinkovite ukrepe za uspešno preprečevanje samomora, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, se uvršča tudi omejevanje dostopa do najpogosteje uporabljenih metod za samomor. To je še posebej pomembno, ker je v tej podskupini pogost vzrok smrti samomor z zastrupitvijo z zdravili. Tako so potrebni dodatni ustrezni previdnostni ukrepi pri predpisovanju in razdeljevanju psihotropnih zdravil s potencialom za zlorabo in odvisnost.
Zlorabe alkohola, drog in nekaterih zdravil dodatno predstavljajo pomembno tveganje za samomor in so med najpogostejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, takoj za depresivno motnjo in drugimi motnjami razpoloženja. Alkohol, nekatere droge in zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem zmanjšajo inhibicijo, lahko povečajo impulzivno vedenje, povzročajo spremembe v možganih in sčasoma vodijo v depresijo ter negativno vplivajo na odnose in socialno podporno mrežo posameznika in s tem oslabijo tiste dejavnike, ki bi lahko ščitili pred samomorom.
Omejitev dostopa
Če ste glede tega v skrbeh zase ali drugo osebo, poskrbite, da oseba ne bo imela dostopa do večjih količin alkohola, drog in zdravil ali drugih snovi. Omejevanje dostopa do sredstev, s katerimi oseba lahko stori samomor, je ena najučinkovitejših strategij za preprečevanje samomora. Svojcem, prijateljem in znancem se tako omogoči, da pokličejo pomoč, osebo, ki je samomorilno ogrožena pa začasno obvaruje, da lahko trezneje razmišlja in morda izbere bolj racionalne načine za spopadanje s svojo bolečino.
Kratki napotki za zmanjševanje tveganja za samomor z zastrupitvijo:
Nikoli ne imejte na dosegu roke večjih količin alkohola, zdravil ali drog.
Najbolj varno je, če doma nimate alkohola ali drog in z njihovo rabo prenehate.
Glede hranjenja varne količine zdravil se pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni.
Zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik, hranite na varnem mestu, pomagajo vam lahko svojci tako, da imajo nadzor nad zdravili (omejen dostop, zaklepanje omaric).
Ustrezno ravnajte z zdravili, ki jih ne potrebujete več in jih oddajte na za to namenjena zbirna mesta.
Zdravila vedno jemljite na način in v količinah, ki jih predpiše zdravnik.
Zdravil ne kupujte, če jih ni predpisal zdravnik in si jih ne izposojajte od svojcev ali znancev.
Akcija prekolesarimo svet 2017
Že četrto leto zapored je v sklopu obeležitve svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Tudi letos udeleženci akcije iz celega sveta sledijo izzivu, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Prekolesarjeni kilometri simbolizirajo povezanost sveta, saj v akciji sodelujejo udeleženci iz vseh celin in številnih držav, tudi iz Slovenije.
Aktivnost je, oziroma bo pri nas potekala od 10. avgusta 2017 do 10. septembra 2017, ko uradno obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Skupaj jo organiziramo NIJZ, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Slovenski center za raziskovanje samomora UP IAM in Slovensko združenje za kvaliteto življenja, OZARA. V akciji se beležijo prekolesarjeni kilometri na kakršnem koli kolesu, tudi sobnem. Kolesarimo lahko sami, v družbi s svojimi bližnjimi ali v okviru svojih delovnih organizacij. Na kolo so vabljeni odrasli, otroci, mladostniki in družine – z željo, da bi se kot skupnost povezali in angažirali v nameri za preventivno delovanje in ohranjanje življenj. Z akcijo, v kateri se simbolično poveže ves svet, razširjamo zavedanje, da samomore lahko preprečujemo.
Priloge:
Okrožnica Mednarodne zveze za preprečevanje samomora
Psihološka prva pomoč
Podatki o samomoru v Sloveniji in trend samomorilnosti
Akcija prekolesarimo svet 2017
Aktualne aktivnosti Slovenskega centra za raziskovanje samomora
Slovensko združenje za preprečevanje samomora_Center za psihološko svetovanje Posvet
Samomor in prepovedane droge
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
