Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Slovenija-Poraba-Plina-Energent-Prihodno

Zemeljski plin res energent bližnje prihodnosti? sobota, 12. december 2015 @ 22:30 CET Uporabnik: Sonce V zadnjih nekaj letih je poraba zemeljskega plina v Sloveniji padala, bo pa z letom 2015 zopet višja, in sicer za 10 % glede na porabo v letu 2014, ko je znašala 761 milijonov kubičnih metrov. Od tega gospodinjstva porabijo 10 odstotkov, industrija pa 34 odstotkov, je na današnjem plinskem forumu, ki je v organizaciji Energetike.NET in Gospodarskega interesnega združenja distribucij zemeljskega plina potekal v Ljubljani, prikazal dr. Franc Cimerman iz družbe Plinovodi, pri tem pa ni skrival pozitivnih pričakovanj glede nadaljnjega povečevanja rabe tega energenta, za katerega so gostje foruma menili, da je, kot najugodnejši energent in kot okoljsko najmanj obremenjujoče fosilno gorivo, najprimernejši premostitveni vir pri prehodu v manj ogljično prihodnost.   V Sloveniji je neposrednih uporabnikov, priključenih na 1.155 km dolgo prenosno omrežje, ki se vije skozi 108 občin, 156, naš plinovodni sistem pa zajema še 4.500 km distribucijskega omrežja, na katerega je priključenih 131.000 odjemnih mest v 82 občinah. In prav v samih občinah vidijo predstavniki plinskega sektorja največji potencial, medtem ko so z rabo v industriji zadovoljni. »Pogled na trenutno sliko kaže na pozitivno perspektivo plina v Sloveniji. Prizadevamo pa si za še več virov po več poteh, velikega pomena je tudi doseganje regionalnih plinskih skladišč, odpravljati moramo ozka grla v prenosu, se vključevati v evropske energetske koridorje in pa ne nazadnje stalno delamo na razvoju slovenskega plinskega sistema v okvirih vseevropskega desetletnega razvojnega načrta,« je nanizal Franc Cimerman in izpostavil še nujnost dobro delujočega trga plina. Raba zemeljskega plina rase tudi v »obnovljivi Nemčiji« »Delež rabe zemeljskega plina (ZP) v slovenskih gospodinjstvih je 12 % in je nižji od povprečja EU. V Nemčiji se denimo za ogrevanje, torej v gospodinjstvih, porabi kar tretjina vsega plina, je pa največji porabnik tega energenta tudi v tej državi industrija. Še v letu 2013 je bilo v Nemčiji na plin priključenih 237.000 novih stanovanjskih enot, med viri ogrevanja pa je bil istega leta daleč v ospredju tako prav zemeljski plin (77 % vseh ogrevalnih naprav),« je nadaljeval mag. Urban Odar iz Gospodarskega interesnega združenja distribucij zemeljskega plina (GIZ DZP). Kot je pri tem dodal, lahko prav z ukrepi, kot je odločitev za plinske kotle, gospodinjstva znatno zmanjšajo samo rabo kakor tudi s tem povezane stroške za energijo. S tem pa bi, kot je povedal, lahko za kar 85 % zmanjšali emisije ogljikovega dioksida, še večje znižanje naj bi omogočile nove plinske tehnologije, »zato je te treba karseda spodbujati za uveljavitev na trgu«. Po Odarjevem bi morali v prihodnje začeti v plinovodno omrežje uvajati tudi t.i. obnovljive pline, kot je biometan, s katerimi bi lahko zemeljski plin sčasoma povsem nadomestili. Za nadaljnjo rabo plina nujne tudi nove plinske tehnologije Kot je nadalje prikazal vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan (CEU IJS) mag. Stane Merše, imajo lahko kondenzacijski kotli na plin tudi 100-odstotne izkoristke, z njihovo uporabo bi lahko rabo energije v primerjavi s kotli na kurilno olje (ELKO) zmanjšali za 23 %, emisije CO2 pa za 43 %. »Na trgu pa se poleg plinskih toplotnih črpalk pojavljajo tudi že hibridne toplotne črpalke, ki vključujejo toplotne črpalke zrak-voda in kondenzacijski kotel na plin. Nasploh so toplotne črpalke v vzponu, tako da je na ta račun pričakovati tudi vse večjo rabo plina za ogrevanje.« Da je toplotna črpalka med ogrevalnimi sistemi najbolj energetsko učinkovita, pa je potrdil tudi dr. Boris Vidrih s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je prikazal, da so vračilne dobe menjave kotlov na kurilno olje najkrajše prav v primeru prehoda na kondenzacijski kotel zemeljski plin. Kot je nadaljeval Stane Merše, je zemeljski plin še vedno zelo pomemben tudi v soproizvodnji toplote in električne energije, ki prav tako zagotavlja zmanjšanje rabe energije glede na ELKO za 43 % in znižanje emisij za 46 %. »Razvoj te tehnologije je najbolj zaznaven na Japonskem, v Evropi pa napreduje nekoliko počasneje.« Merše je prikazal še možnost rabe zemeljskega plina v povezavi z gorivnimi celicami, ki je prav tako v vzponu na Japonskem, so pa investicijski stroški tovrstnih tehnologij še vedno precej visoki, »in to kljub temu, da se danes v svetu proda približno osem milijonov plinskih kotlov letno«. Na plin »računa« tudi prihajajoči Energetski koncept Slovenije V Sloveniji konkretno pa je zemeljski plin močno zastopan v daljinskih sistemih, je prikazal Merše, Odar pa je menil, da bi lahko stisnjen zemeljski plin že danes v večji meri uporabljali tudi v prometu, in to od ladijskega, tovornega in kmetijskega pa do osebnega prometa. Za večjo rabo plina v Sloveniji se je zavzel tudi Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Jurij Vertačnik iz direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo pa je prikazal, da ima zemeljski plin že danes zelo močno vlogo v slovenski energetiki in bo to ohranil tudi v prihodnje, saj je zajet tudi v ciljih posvetovalnega dokumenta o Energetskem konceptu Slovenije (EKS), ki na dolgi rok na področju proizvodnje električne energije stremi k popolni opustitvi rabe fosilnih goriv, na območjih, kjer je plin dostopen, pa naj bi spodbujali njegovo rabo za ogrevanje. Prav tako naj bi v prihodnje spodbujali povečevanje rabe plina v prometu, koncesije za zemeljski plin (tudi po letu 2020) pa so smiselne, če se razširi raba obnovljivega metana. Poleg slednjega bi lahko lokalno bolj spodbujali tudi rabo utekočinjenega zemeljskega plina in bioplina, je dejal Vertačnik, ki se je strinjal, da je zemeljski plin »odlično prehodno gorivo, služi pa lahko tudi kot sistemska rezerva za izpad obnovljivih virov«. V EKS pa lahko, tako Jurij Vertačnik, dobi pomembno mesto na področju zniževanja emisij CO2, pri čemer je omenil nujnost ohranitve sistemov zemeljskega plina, možnost ukinitve subvencij za obnovljive vire na območjih s plinovodnimi in daljinskimi sistemi ter težnjo po uvajanju najnaprednejših tehnologij za rabo tega energenta. Kot je sklenil, je raba zemeljskega plina nujna v industriji in v prometu, smotrna pa na območjih, kjer je na voljo priključitev na plinovodni sistem. Tako so se, kot je bilo prikazano na današnjem posvetu, za prehod na zemeljski plin odločili tudi v občini Idrija, ki se je v svojih razvojnih dokumentih zavezala k trajnostnemu razvoju, za 70 kilometrov plinskega omrežja pa je namenila 10 milijonov evrov. Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog