Kar 70% sladkovodnih vrst smo že izgubili, spremenimo prakse!
torek, 2. februar 2016 @ 11:26 CET
Uporabnik: Sonce
Ob Svetovnem dnevu mokrišč WWF Adria začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero želi opozoriti na ogroženost sladkovodnih virov v Sloveniji in regiji
Znanstveniki so enotni, ko gre za neverjetno biotsko raznovrstnost Dinarskega loka, še posebno njegovih sladkovodnih ekosistemov. Reke, jezera in mokrišča v naši regiji so pod vse večjim pritiskom zaradi regulacije in izgradnje infrastrukture, kot so hidroelektrarne.
Da bi dvignili zavest o ekoloških storitvah, ki jih ohranjene reke in mokrišča nudijo ljudem, in izpostavili grožnje s katerimi se soočajo sladkovodni ekosistemi, WWF ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarja, začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, ki se bo izvajala preko socialnih omrežij vse do Svetovnega dneva varstva voda, 22. marca.
Glede na zadnje WWF-ovo Poročilo o stanju planeta, so sladkovodne vrste pod največjim pritiskom in njihovo število se je v zadnjih 50 letih zmanjšalo za več kot 70 odstotkov.
Z agresivno regulacijo sladkovodnih ekosistemov ne ogrožamo le njihovih ekoloških storitev, ki so pomembne ljudem in družbi (filtracija vode in oskrba s pitno vodo, zadrževanje visokih voda v primeru poplav, možnosti za turizem in rekreacijo), ampak ogrožamo tudi preživetje številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Naša regija je bogata z vsemi vrstami rek, jezer in mokrišč, in se ponaša z vrsto izjemnih naravnih danosti:
največjim presihajočim jezerom v Evropi (Cerkniško jezero, Slovenija),
največja soteska v Evropi (Đerdapska soteska na reki Donavi, Srbija),
drugim najglobljim kanjonom na svetu (reka Tara, Črna gora),
drugim najglobljim jezerom v Evropi (Ohridsko jezero, Makedonija),
izjemnim številom endemičnih vrst rib in jamske favne.
»Mokrišča, reke in jezera v regiji nudijo dom več kot 250 vrstam rib in več kot 70 vrstam dvoživk, od katerih jih je veliko endemičnih vrst. Mokrišča so ena najbolj produktivnih ekosistemov, saj čeprav pokrivajo le 3% površine kopna, shranjujejo dvakrat več ogljika, kot vsi svetovni gozdovi skupaj. V naši regiji jih najbolj ogrožajo regulacijski sistemi za namakanje ter številni slabo načrtovani hidroenergetski projekti,« je poudarila Petra Remeta, vodja programa za sladkovodne sisteme WWF Adria.
Reke v regiji so pod vse večjim pritiskom zaradi gradnje rečnih nasipov, izkopavanja sedimenta iz korita, regulacije pretoka kot ukrepa za nadzor poplav ter izgradnje hidroelektrarn. S tem ogrožamo narave dele reke in življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst, posebej endemičnih, ki se težko prilagodijo na spremembe v količini, hitrosti in temperaturi reke.
»Želimo, da je jasno: hidroelektrarne niso po definiciji zelena energija. WWF izvaja projekt na področju trajnostne hidroenergetike s katerim želi doseči sistemske spremembe v načinu na katerega so hidroenergetski projekti zamišljeni, načrtovani in odobreni. To vključuje razglasitev con izključitve - območij, kjer je gradnja hidroelektrarn prepovedana zaradi izjemnih naravnih vrednosti, obvezno izgradnjo ribjih stez ter zagotavljanje ekološkega toka dolvodno od jezov,« je dejala Irma Popović Dujmović, koordinatorka projektov v WWF Adria.
Do znatnega povečanja načrtovanja in gradnje novih hidroelektrarn v regiji Dinarskega loka je prišlo zaradi kombinacije domačih energetskih potreb, gospodarskih težav, v katerih se na izvoz energije gleda kot na pomemben vir dodatnih proračunskih prihodkov, razpoložljivosti sredstev tujih investitorjev, kot tudi razpoložljivih vodnih virov. S svojim delom v regiji, WWF želi vplivati ??na sistem načrtovanja razvoja hidroelektrarn, način na katerega vlagatelji sprejemajo odločitve o naložbah ter na večjo zastopanost civilne družbe v proces odločanja.
Cilj WWF-a je zaščititi najpomembnejše sladkovodne habitate v regiji Dinaridov, vključno z razglasitvijo novih zavarovanih območij. Mura, Drava in Donava predstavljajo edinstveno rečno območje, z izjemno naravno in kulturno dediščino, ki se razteza čez več kot 800.000 hektarjev v petih državah: Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji. Zaradi izjemnega naravnega bogastva, zaradi katerega to območje imenujemo tudi »Evropska Amazonka«, je območje predlagano za zaščito v okviru UNESCO Biosphere Reserve. S tem bi zagotovili zaščito in dobro upravljanje tega čezmejnega rečnega ekosistema in ohranjanje edinstvenih naravnih in kulturnih vrednot.
Kampanja »Naše reke, naše bogastvo!« bo uporabnikom Facebooka v naslednjih nekaj tednih predstavila najpomembnejše in najlepše reke in mokrišča v Sloveniji, v BiH, Srbiji, Črni gori, Kosovu, Hrvaški in Albaniji, in katere so grožnje, s katerimi se soočajo. Da bi se vključili v kampanjo sledite https://www.facebook.com/wwfadria.
O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/.
Ob Svetovnem dnevu mokrišč WWF Adria začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero želi opozoriti na ogroženost sladkovodnih virov v Sloveniji in regiji
