Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Slepota_Zdravljenje_Pogled_Vid_Azija

Pogled na zdravljenje slepote sobota, 22. marec 2008 @ 05:02 CET Uporabnik: Sonce Z Geoffreyjem Tabinom se je pogovarjal Jason Francis »Himalajski projekt za očesno mreno« (HCP) pomaga zatirati slepoto, ki jo je mogoče preventivno preprečiti in ljudem povrniti vid po vsej Aziji že od leta 1995. Oftalmolog Geoffrey Tabin je soustanovitelj in eden od direktorjev tega projekta. Je profesor oftalmologije in okulističnih znanosti ter direktor Oddelka mednarodne oftalmologije na Okulističnem centru Johna A. Morana na Univerzi Utah, v Salt Lake Cityju, ZDA. Za Share International ga je intervjuval Jason Francis. Share International: Kako razširjena je slepota po svetu in kaj jo prvenstveno povzroča? Geoffrey Tabin: V razvitem svetu slepota prizadene razmeroma malo ljudi – od tisoč ljudi se približno tri šteje za »uradno slepe«. To je oseba, ki vidi okulistično tablo in prebere prvi dve zgornji vrsti. Vzroki za slepoto v razvitem svetu so ponavadi tisti, ki jih ne moremo preprečiti, kot na primer s starostjo povezana degeneracija pege in ostale bolezni starosti. V deželah v razvoju je stopnja slepote okoli 10 krat večja – slepi so trije ljudje na sto prebivalcev. Približno 90 odstotkov slepote v deželah v razvoju je mogoče zlahka preprečiti ali zdraviti. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje slepoto kot »funkcionalno slepoto«, ko nisi več sposoben opravljati nalog vsakodnevnega življenja: ne vidiš, da bi opravil osnovne stvari, ki jih običajen človek opravlja za preživetje. Okoli 55 odstotkov slepote je zaradi očesne mrene, ki jo je mogoče v celoti ozdraviti in ljudem popolnoma povrniti vid. Drug vzrok slepote, ki ga je težko, vendar možno, preprečiti, je zelena mrena. Potem je še slepota imenovana trahom, ki jo zaradislabe higiene in slabe vode povzroča infekcija s Chlamydia Trachomati. To infekcijo, ki vodi do nepopravljivih brazgotin v očeh, je mogoče zelo enostavno preprečevati in zdraviti. Naslednji vzrok slepote so manjše nezdravljene poškodbe. Na primer, dobite majhno prasko na roženico in brez antibiotikov se razvije v hudo razjedo. Rečno slepoto ali Onchocerciasis povzroča okužba, ki jo prenaša zajedalski črv, in jo je prav tako mogoče preprečiti. Merck, velika farmacevtska družba, celo deli neomejene količine zdravila Mectizan. Zdravilo zanesljivo preprečuje nastanek rečne slepote in gre le za to, da ga dostavimo ljudem, ki ga potrebujejo. Zadnji vzrok, ki povzroča slepoto, je pa sicer najpogostejši vzrok za slepoto otrok, je xerotharmia, pomanjkanje vitamina A v prehrani. Strošek za vitamin A kot dodatek k hrani je na otroka 75 centov na leto. In s 75 centi na leto se za 30 odstotkov zmanjša tudi smrtnost otrok. S. I.: Kako na pričakovano življenjsko dobo ljudi vpliva slepota? G. T.: V deželah v razvoju je pričakovana življenjska doba slepih zelo kratka. Obstaja nekaj študij, ki temeljijo na starosti in socialni primerljivosti, ki so pokazale, da je pričakovana življenjska doba, ko človek oslepi, tretjina tiste, ki jo lahko pričakuje človek, ki vidi. Pri slepih otrocih je še dosti slabše. S. I.: Ali so nekateri vzroki slepote prevladujoči v določenih predelih sveta? G. T.: Več bolezni očesne mrene je v predelih, kjer so ljudje izpostavljeni možnim sončnim UV (ultravijoličnim) žarkom in imajo malo antioksidantov v svoji prehrani. Pri ljudeh, ki jedo samo riž in ječmen in so izpostavljeni zelo močnim sončnim žarkom, je stopnja slepote zaradi očesne mrene veliko bolj prevladujoča. V večini dežel v razvoju, na primer v Južni Indiji, podeželski Kitajski, imajo ljudje te težave. Kar zadeva slepoto zaradi okužb, ki so endemične v razmeroma majhnih predelih sveta, v deželah kot sta Sudan in Kongo, pa to kljub temu prizadene zelo visok odstotek prebivalstva. Enako velja za trahom, za bolezen slabih higienskih razmer in podnebja z veliko prahu. Zato imajo države, kot so Kenija, Tanzanija, Etiopija in Sudan, zelo visoko raven trahoma. S. I.: Katere države uvajajo projekt HCP in koliko slepih ljudi se zdravi zaradi slepote v kateri koli starosti? G. T.: Imel sem veliko srečo, da sem dobil par izjemnih partnerjev. Moj partner Sanduk Ruit je eden od najbolj briljantnih in nadarjenih kirurgov, ki se je odločil, da ostane v Nepalu. [Ruit je soustanovitelj HCP-ja in medicinski direktor Okulističnega centra HCP Tilganga v Katmanduju, Nepal.] Eden od velikih problemov na svetu je, da najbolje usposobljeni doktorji zapuščajo svoje države in mnogi pa, ki jih ne zapuščajo, želijo živeti v najboljših razmerah v njihovem svetu. Tako imate veliko držav kot na primer Nigerija, kjer imate enega usposobljenega zdravnika za očesne bolezni, ki zdravi samo bogate ljudi v državi. Ko sva s Sandukom Ruitom pred 15 leti začela z delom, je dobil idejo, kako doseči ljudi v najbolj oddaljenih krajih Nepala. Začela sva učiti po enega zdravnika naenkrat za visoko kakovostno operacijo očesne mrene in razvijati sistem, kjer sva usposabljala oftalmološke asistente in medicinske sestre za podporo zdravnikom oftalmologom. Razvila sva zares visoko kakovosten sistem prenosa, v katerem nihče ne dela ničesar, kar lahko opravi nekdo z nižjo ravnijo usposobljenosti. Ko sva začela, je bilo v celotnem Nepalu leto poprej le 15.000 operacij očesne mrene. Takrat sva ocenila, da je še kakih 300.000 ljudi slepih, bilo pa je tudi približno 80.000 novih primerov ljudi na leto, ki so zaradi bolezni očesne mrene postali popolnoma slepi. Po 14 letih dela, je bilo lansko leto v Nepalu skupno 170.000 operacij očesne mrene. Nepal ni edina država v regiji, kjer smo pomembno znižali število slepih. Veliko ljudi zdravimo tudi v indijski regiji Bihar. V smislu neposrednega zdravljenja prek HCP-ja, se je število operacij, ki smo jih opravili vsako leto povečalo – od 10.000 operacij v letu, ko smo začeli, do 33.000 operacij lansko leto. To je naše neposredno zdravljenje. Toda naš glavni dosežek je pravzaprav poučevanje in razvijanje sistema za usposabljanje. Mislim, da je to razlog za raven in kakovost operacij očesne mrene v Nepalu. Kot sem že dejal, sva začela tako, da sva učila enega zdravnika naenkrat za visoko kakovostne operacije očesne mrene. Od tod dalje sva širila dejavnost tako, da sva nekaj naših najboljših kirurgov očesne mrene poslala na usposabljanje za podspecialiste oftalmologe, specialiste pediatre oftalmologe za zdravljenje otroških bolezni (škilavosti, otroške očesne mrene) in na usposabljanje za specialiste za presaditev roženice ter za zagon očesne banke. Ko sva imela polno kadrovsko zasedbo specialistov – specialiste za očesno mrežnico, plastične kirurge za leče, kirurge za zeleno mreno – sva nato začela s celotnim programom usposabljanja za oftalmologe specialiste. Razen tega sva pri usposabljanju oftalmologov spoznala, da potrebujeva zelo visoko kakovostno podporno osebje. Zato sva začela s programom, ki je danes celoten trileten akreditiran program usposabljanja asistentov oftalmologov na Univerzi v Katmanduju. Po treh letih študija v osnovi opravljajo delo, ki ga v Ameriki opravlja optometrist, in zagotavljajo resnično visoko kakovostno osnovno očesno zdravljenje in podporo zdravnikom, tako da ti lahko delajo v veliko večjem obsegu kot drugje. Nato sva začela z delom v drugih regijah. Leta 1994 sva začela s Himalajskim projektom za očesno mreno v Nepalu, leta 1996 pa sva začela usposabljati zdravnike iz Tibeta. Leta 1999 sva začela delati v Bhutanu in naslednje leto v okoliških regijah Indije. V zadnjih osmih ali desetih letih sva imela kolege, ki so prišli na usposabljanje iz Kambodže, Burme, Severne Koreje. Približno leto in pol delam v Afriki na Milenijskem razvojnem programu Združenih narodov. Imamo 12 raziskovalnih vasi, delamo z Jeffreyem Sachsom in Milenijskim razvojnim programom Združenih Narodov in se učimo, kako v Afriki doseči ljudi. Delamo tudi ekspertizo o slepoti v Afriki. S. I.: Kot kaže HCP opravlja garaško delo za odpravo vseh oblik tiste slepote, ki jo je mogoče preprečiti in zdraviti. G. T.: Najbolj dramatična je očesna mrena, ker ljudje ozdravijo za vselej, in zlasti v regijah Himalaje je to glavni vzrok slepote. Toda po svetu in celo v Nepalu je vzroke infekcij in prehranske vzroke za slepoto zelo lahko preprečiti. Ni sicer enakega zadovoljstva, ko vidiš revnega otroka, ki živi naprej in vidi, kot če slepega rešiš slepote. Toda v Buthanu imamo nacionalni program razdeljevanja vitamina A. Delamo tudi z že obstoječim programom razdeljevanja vitamina A v Nepalu. V veliki meri se osredotočamo na usposabljanje osebja za primarno zdravljenje oči in ljudi, ki usposabljajo maturante gimnazije v triletnem programu za delo v primarnih očesnih ambulantah. Tam preprečujejo infekcijske vzroke slepote, dajejo vitamin A ter zdravijo in preprečujejo zaplete trahoma, ki vodi v slepoto. Na žalost pa se ne da ničesar več storiti, ko oslepiš zaradi pomanjkanja vitamina A; vid se ti nikoli ne povrne. Kjerkoli delamo, zelo garamo, da preprečimo vse te vzroke slepote. S. I.: Lahko kaj poveste o taborih za očesne operacije, ki ste jih ustanovili v oddaljenih področjih? G. T.: V Nepalu imamo velika področja, kjer populacija nima dostopa do cest. Do ceste morajo hoditi tri dni in se nato z avtobusom voziti en dan in pol, da prispejo do bolnišnice. Zato smo ustanovili sistem dosegljivih taborov za oskrbo teh ljudi. Oftalmologi asistenti gredo od vasi do vasi, da pregledajo paciente. Ko najdejo večje število pacientov, ki so slepi zaradi očesne mrene, pokličejo skupino iz glavne bolnišnice. Tja pošljemo zdravnike, ki izvedejo operacije očesne mrene v velikem obsegu in zdravijo vsakogar, ki je slep zaradi očesne mrene na tistem majhnem področju. Druga stvar, ki jo delamo, je, da uporabljamo veliko število taborov za operacije očesne mrene za izobraževanje. Recimo, da usposabljamo zdravnika iz Tibeta. Pripeljemo ga v Nepal na tečaj mikrokirurgije, kjer se dejansko nauči osnovne mikrokirurgije. Zdravniki se učijo, opazujejo in vadijo na modelu oči. V Nepalu dejansko ne vadijo na pravih očeh. Potem se vrnejo v svoja lokalna področja in opravijo pregled velikega števila ljudi, morda 200 do 300, ki so zaradi očesne mrene slepi na obe očesi. Potem pridemo mi in izkušen kirurg inštruktor ob pomoči lokalnega zdravnika vsem povrne vid na prvem očesu. Nato lahko lokalni zdravnik varno, pod nadzorom začne operirati na drugem očesu. Med obsežnim prenosom veščin programa za operacijo očesne mrene lokalni zdravnik pogosto naredi prav toliko operacij očesne mrene kot Američan v svojem triletnem bivanju. Torej pridobijo kar dobro usposobljenost. S. I.: Je to vse del ustvarjanja »trajne infrastrukture za zdravljenje oči«? G. T.: Tu je več vidikov. Naši programi v Nepalu se vzdržujejo sami zaradi zelo velikega obsega dejavnosti in zniževanja stroškov ter zaradi ljudi, ki bi sicer na zdravljenje odšli iz države. Preden smo začeli s Himalajskim projektom za očesno mreno in delom Dr. Ruita, je moral vsakdo, ki je oslepel zaradi očesne mrene, oditi s svojimi prihranki v New Delhi na operacijo očesne mrene. Če so imeli več denarja, so šli v ZDA ali Avstralijo. Zdaj 100 odstotkov ljudi iz Nepala, vključno z bogatimi elitami, prihaja v Očesni center Tilganga na operacije očesne mrene. Približno 60 odstotkom naših pacientov ne zaračunamo ničesar. Petindvajset odstotkov plača celotne stroške, kar je približno 100 dolarjev na operacijo očesne mrene. Z obsegom operacij, ki jih opravljamo, in nizkimi stroški, nismo zmožni le v celoti vzdrževati bolnišnice, ampak lahko damo našim zdravnikom višjo plačo, kot je običajna za očesno operacijo v Nepalu. Tudi naše medicinske sestre so bolje plačane, prav tako snažilke in vozniki. Zato je vsakdo zelo ponosen, da je del tega sistema. Naš inovativni model nam omogoča, da vlagamo v Himalajski projekt za očesno mreno in kupujemo ter dobavljamo veliko opremo za Tilgango. V približno osmih letih mi ni bilo teba plačati niti centa za katerokoli zdravljenje, za doseganje pacientov, za plače ali karkoli drugega v Tilgangi. Delamo s številnimi bolnišnicami v Nepalu in večina sedaj postaja samostojnih glede vzdrževanja s pomočjo tega majhnega zneska povrnjenih stroškov, ker smo zajeli elitne paciente v državi. Deloma je to zaradi velikega obsega, deloma pa zaradi vzdrževanja nizkih stroškov, največja stvar pa je ohranjanje zelo visoke kakovosti. Za kar si resnično prizadevamo, je, da uveljavljamo najsodobnejšo tehnologijo, visoko kakovostno zahodno kirurgijo in jo posredujemo v velikem obsegu, v visoki kakovosti in za zelo nizko ceno. S. I.: Kako se spremeni življenje posameznika, ko mu povrnete vid? G. T.: Dramatično je predvsem za starejše ljudi. V Nepalu je splošno sprejeta ideja, da se človek postara, posivi, se mu pobelijo oči in nato umre. Ljudje gledajo na slepe ljudi kot na ‘lačna usta brez delovnih rok’: ne morejo ničesar prispevati svojim družinam, ne morejo pomagati in postanejo zelo depresivni. Zaprejo se vase in tako s slepoto v deželah v razvoju pride tudi ogromna depresija. Ko jim povrnemo vid, se vrnejo v življenje. Veliko ljudi oslepi v zgodnjih letih in z obnovljenim vidom so se sposobni polno zaposliti. Celo tisti, ki tega ne storijo, zmorejo prispevati k življenju svojih družin – sposobni so prinašati vodo, skrbeti za otroke, čistiti in kuhati. In to zanje pomeni ogromno razliko v življenju. To ima izjemno velik vpliv na življenje posameznika in skupnosti. Več informacij: www.cureblindnesss.org Vir: Share - International Komentarji (0) www.pozitivke.net