Dogovor o Skupni kmetijski politiki je brez verodostojnih korakov v smer trajnostnega kmetijstva: izboljšave so potrebne na nacionalni ravni
Pogajalci irskega predsedstva EU, Evropski parlament in Evropska komisija so dosegli dogovor o Skupni kmetijski politiki (SKP) 2014-2020. Inštitut za trajnostni razvoj, ki dogovore spremlja kot član evropskih mrež IFOAM EU in EEB (1), opozarja, da je končni dogovor brez pravih ambicij. Od »zelenitve« SKP je ostala le zamisel, dogovor pa ne zagotavlja nujnega premika v smer bolj zelenega in pravičnega kmetijstva in podeželja, kot ga pričakujejo državljani Evropske unije (2).
“Uvedba zelenitve 1. stebra je le prvi korak, da bi neposredna plačila usmerili v boljše prakse – toda zahteve so veliko prešibke! Ekološko kmetijstvo je sicer priznano kot »zeleno po definiciji«, kar je prvo priznanje njegove pionirske vloge v trajnostnosti (3), toda dogovor vsebuje tudi vprašljivo načelo enakovrednosti (ekvivalence) in izjeme za šibke kmetijsko okoljske prakse, kar zelenitvi jemlje vsako resnično vsebino«, pravijo na IFOAM EU. »Dogovor tudi še zdaleč ne zagotavlja pravičnosti do kmetov, saj zbliževanje plačil SKP še vedno ni zadostno.«
Po mnenju evropskih predstavnikov ekološkega kmetijstva je pozitivno, da bo vsaj 30% proračuna 2. stebra namenjenega ukrepom, ki bodo večinoma prispevali k boljšim učinkom na okolje. Vendar pa to ni napredek, temveč samo ohranjanje sedanjega stanja. Je tudi nekaj pozitivnih potez, kot npr.: povečanje podpor za ekološko kmetijstvo in kmetijsko okoljske in podnebne sheme; jasno sporočilo, da mora novo Partnerstvo za inovacije nuditi podporo preusmerjanju v agroekološke pristope; ter uvedba posebnega člena, ki ureja podporne sheme za ekološko kmetijstvo.
Vendar pa bodo te poteze učinkovale samo v primeru, da bo za 2. steber rezerviranega dovolj denarja. Vendar pa države članice lahko velik del proračuna namenijo za zavarovalne sheme in druge ukrepe, ki nimajo nobenih pozitivnih učinkov na trajnostnost, kar še dodatno slabi potencial 2. stebra za spodbujanje premika v smeri trajnostnega kmetijstva.
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj poudarja: “Dobro izvajanje SKP na nacionalni ravni lahko deloma reši prizadevanja za bolj zeleno in pravično SKP. V naslednjih mesecih si bomo skupaj s člani Mreže Plana B za Slovenijo in drugih zainteresiranih nevladnih organizacij še naprej prizadevali, da se bi slovensko kmetijstvo res premaknilo v slovenski družbi bolj koristno smer.
Še zlasti pričakujemo:
jasne in stroge zahteve za zelenitev v 1. stebru, ki ne bodo ovirale dodatnih močnih ukrepov za izboljšanje trajnostnosti v okviru 2. stebra;
da Slovenija uporabi možnost za premik 15% nacionalnega proračuna za SKP iz 1. v 2. steber (modulacija, člen 14.1);
da bo več kot 50% proračuna 2. stebra namenjenega spodbujanju višje ravni trajnostnosti (ekološko kmetijstvo ter napredni in verodostojni kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi);
prednost za agroekološke pristope, vključno z ekološkim kmetijstvom, v vseh programih razvoja podeželja (4).
(1)SkupinaIFOAM EU predstavlja več kot 160 organizacij članic v 27 državah EU, državah kandidatkah in državah EFTA. Članstvo sestavljajo združenja potrošnikov, kmetov in predelovalcev ter raziskovalne, svetovalne in izobraževalne organizacije. EEB – Evropski okoljski biro je največja mreža evropskih okoljskih nevladnih organizacij.
(3) Ekološka živila in kmetijstvo: sistemski pristop k izzivu trajnostnosti / Organic Food and Farming: A system approach to meet the sustainability challenge, Skupina IFOAM EU, 2010 http://eu.ifoam.org/sites/default.pdf
(4) Ekokmetijski pristopi k politikam razvoja podeželja / Organic Approaches to Rural Development Policy Factsheets, Skupina IFOAM EU 2012, http://eu.ifoam.org/en/library/factsheets
Dogovor o Skupni kmetijski politiki je brez verodostojnih korakov v smer trajnostnega kmetijstva: izboljšave so potrebne na nacionalni ravni 
