Življenje človeka je skrivnost, razodene jo dušna ljubezen

ponedeljek, 12. januar 2015 @ 05:02 CET

ŽIVLJENJE ČLOVEKA JE SKRIVNOST, RAZODENE JO DUŠNA LJUBEZEN
Dušni pari – blodnja nepoboljšljivih romantikov ali kaj več?

1. del

Psihologinja Zdenka Piškur in profesor slovenščine Marko Klasinc več ne dvomita, da dušni pari čisto zares obstajajo. Imamo samo enega resničnega partnerja, pravita, ko izhajata iz svojih izkušenj, potem ko jima je bilo pred letom dni ezoterično sporočeno, da sta dušni par. Hkrati pa črpata iz izkušenj drugih dušnih parov, ki jih spremljata. Nekaj čez 60 se jih je razkrilo v prvem letu njunega delovanja. Znanje o dušni ljubezni še zdaleč ni nekaj novega, pravita, potem ko sta premagala svoje lastno začetno nezaupanje.

Stari Judje, denimo, so jih imenovali kozmični pari, Platon duše dvojčice, danes so znani tudi kot komplementarni pari, pa dušni plameni, in tako naprej. Da je dušno partnerstvo priljubljena tema, dokazuje vrsta knjig v svetu, pa seveda zapisi o dušnem partnerstvu na spletu, ki se kar vrstijo (opisi osebnih izkušenj, razprave, seznami znamenj dušnega partnerstva ipd.). Zdenka in Marko skrbita za to, da vsakdo lahko spozna svoj dušni par in se poveže z njim, zato posvečujeta v OBRED CELOTE in pripravljata MAŠE LJUBEZNI.

Od januarja 2014 ima vsakdo možnost, da izve, kdo je njegov dušni par. Eden od znanih dušnih parov svojega časa sta bila igralca Liz Taylor in Richard Burton. Tako je bilo nedavno sporočeno skozi Deo-kanal za dušne pare. Njuno razmerje je bilo burno, karmično, ker sta postavljala svoji osebnosti (izkušnje in pričakovanja, prepričanja in verovanja) pred svoji človeški duši (zaupanje, prisotnost tu in zdaj, glas duše). Premalo sta še zaupala ljubezni svoje duše, preveč sta poslušala glasove svojih strahov. Morda bi bilo zanju vse lažje, če bi vedela, da sta dušni par. »Ena duša, ki živi v dveh telesih,« kot je zapisal Aristotel.

Marsikaj glede dušne ljubezni ostaja nejasno…
To je drugi najin pogovor za Sončeve pozitivke, kot presek značilnih vprašanj, dvomov, razprav v okviru Novoteozofskega društva. Prvega je 28. oktobra 2014 objavila Taja Vetrovec iz revije Misteriji, kot spremljevalni dogodek k velikemu intervjuju v novembrski številki revije Misteriji. Obsežen pogovor z nama je v časopisu Večer v nedeljo 21. decembra 2014 pripravil tudi Bojan Tomažič. V teh objavah piše še marsikaj zanimivega o dušnih parih, duši in dušni ljubezni, pa o najini zgodbi, tudi o hudi in nepojasnjeni Zdenkini bolezni, ki naju je naravnost prisilila, da sva zaživela skupaj, se začela ukvarjati z dušnim partnerstvom.   

Kaj pa kakšna knjiga, ne bosta podrobneje predstavila svoje nevsakdanje zgodbe?
Res je, upava na skorajšnje dokončanje najine knjige ZAPOVEDANA LJUBEZEN – RESNIČNA ZGODBA O DUŠI, KI IŠČE LJUBEZEN. Rada bi prikazala kaos, ki naju je zajel, ko sva izvedela – oba poročena in z družinama –, da sva dušni par, a prav tako tudi vso čarobnost in čudežnost, ki naju je varno in zanesljivo, tudi skozi nenadno Zdenkino ozdravitev, povedla na pot novega življenja. Ki je pot nas vseh, kajti vsakdo ima svoj dušni par, ki čaka nanj. Vsakogar čaka resnično življenje, Hera Gea, Sveta Zemlja. Le pogledati moramo v svoje srce in dovoliti ljubezni, da prevzame vodstvo v omejenem svetu izkušenj in pričakovanj naše vselej zaskrbljene, ogrožene, pravzaprav kar prestrašene osebnosti.

Vama še nihče ni očital, da sta pač dva zaljubljenca? Ki ju bo vznesenost zaljubljenosti enkrat minila?
Saj naju je zaljubljenost že minila, po pol leta. Samo človeška ljubezen potrebuje zaljubljenost, dušna ne. Naj pojasniva. Ko sva bila zaljubljena, sva začasno izgubila stik s svojo osebnostjo, svojimi prepričanji in verovanji – zakaj? Da bi nama najina duša pokazala, kako je to, kadar se ljubiva kot dve človeški duši. Ko je zaljubljenost minila – to je bilo neizogibno! –, je minila zato, da bi znova vzpostavila stik s svojimi prepričanji in verovanji. Nič več nisva živela v brezčasni prisotnosti tu-in-zdaj. Zdaj sva v dušni ljubezni povezana z obojim, z osebnostjo in s svojo človeško dušo. Ko sva bila zaljubljena, nisva bila ozemljena, zdaj ko dušno ljubiva, pa sva, ker sta najini osebnosti prisotni, a naju ne motita, saj sledita najinima človeškima dušama. Zaljubljenost naju je celo ovirala, zaradi nje se nisva mogla povezovati tudi kot osebnosti, zato se tudi nisva mogla preobražati.

Preobražati? Kaj ima preobrazba z ljubeznijo?
Preobrazba osebnosti je bistvo ljubezni, to, da iz prisotnosti tu-in-zdaj preobražava svoja verovanja in prepričanja. Samo tako lahko uravnovešava svoj razvoj. Te preobrazbe s svojima nekdanjima človeškima partnerjema, s katerima sva se sicer nadpovprečno dobro ujela na človeški ravni, nisva mogla opravljati, in onadva ne z nama. Kot človeški pari tega ne moremo, samo kot dušni. In tukaj smo vsi a istem, vsakdo ima svoj dušni par. V varnem zavetju tega preobražanja, ki zagotavlja uravnovešen, trajnostni razvoj, živijo vsi dušni pari vedno srečno in hkrati uspešno, tako zasebno kot – če tako želijo – javno.

Stara sta nekaj čez 50, do pred kratkim sta bila še vsak zase poročena. Kaj pa vajini zakonski zvezi, partnerja, družini?
Nekateri nama očitajo, kako da sva lahko po več desetletjih čez noč »neodgovorno« zapustila svoja partnerja in vsak po tri (polnoletne) otroke. Da mora zdaj zaradi najinega užitka in sreče trpeti toliko ljudi okoli naju! Nasprotno, svoja nekdanja partnerja vedno nosiva v svojih srcih, in ko sva se z njima razšla, sva mislila tudi nanju in otroke. Tudi njiju in vse njih nekje čaka dušni par, vsi ga imamo.

Nista bila zadovoljna v svojih zakonih?
Mislila sva, da tako pač mora biti, ko sva čutila, da nekaj ne gre. Da ni prave povezava, samo človeška. A to jasno vidiva komaj zdaj, ko živiva skupaj 1 leto, prej se tega nisva zavedala. Nisva verjela, da si je mogoče biti z nekom tako blizu brez napora. In brez neprijetnih stranskih učinkov. Denimo, pri zaljubljenosti je neprijetno to, da se odpoveš osebnosti, si neozemljen. Midva pa sva si dušno blizu, hkrati pa neusmiljeno čutiva tudi vse osebnostne razlike. Od razlik zaradi spola dalje. In ni jih prav veliko. Če bi medsebojno zamenjala spol, bi Marko živel verjetno zelo podobno kot Zdenka, in obratno, kot moški bi Zdenka bila zelo podobna Marku.

Pa kaj je narobe s človeško ljubeznijo?
Človeška ljubezen nam ne ustreza, ker trpimo zaradi navezanosti, strahu, ljubosumja. Zakaj? Zato ker je ta inkarnacija samo vrh ledene gore, imenovane človeško življenje. To naše 5-razsežnostno telo samo vrh ledene gore, imenovane človeško bitje. Na svoje življenje v tej inkarnaciji smo neupravičeno navezani kot na svoje edino človeško življenje, svoje edino človeško telo. In ta navezanost ob pomanjkanju duhovne ljubezni, ki jo lahko uravnovesi v dušno ljubezen, postane praviloma odvisnost. Kar pomeni, da nas v ljubezni in življenju usmerja naša osebnost, torej naše izkušnje in pričakovanja. Naša osebnost ljubi plemenito, toda na podlagi omejenih informacij. Zato se včasih tudi ne razume najbolje z dušno ljubeznijo. Denimo pri razvezovanju od karmičnega partnerja, kot v najinem primeru, ko so naju nekateri sodili izključno iz svojih omejenih izkušenj in pričakovanj, človeško, iz svojih osebnosti, ne iz prisotnosti tu-in-zdaj, iz človeške ponižnosti pred dušno celovitostjo.

Kaj pa je narobe z duhovno ljubeznijo, ljubeznijo do vseh in vsakogar?
Duhovna ni uporabna, ker je nefizična. Imamo namreč tudi fizično telo, ne samo nefizična (astralno, mentalno, voljno/budično in jazno/atmično). Nikoli nismo potešeni v svoji ljubezni, pa naj bo še tako duhovna, če nismo potešeni tudi fizično.

Je še kakšna vrsta ljubezni, ki jo potrebujemo kot ljudje?
Ja, še dve vrsti, živalska in božanska. Živalska je nevarna, ker je lahko destruktivna. Vemo za odvisnost od fizične spolnosti, za pornografijo. To je potrebno uravnovesiti, in za to potrebujemo božansko ljubezen. Kaj je božanska ljubezen? To je več od duhovne ljubezni, je ljubljenje z božanstvom. Samo božanska je pogosto preveč iracionalna, odmaknjena, prisotna pri versko najbolj predanih ljudeh, a je njena vloga samo začasna korekcija enostransko živalske ljubezni.

Pa dušna ljubezen, kateri vrsti ljubezni pa je ona par?
V dušni ljubezni se vse naštete ljubezni uravnovesijo v celoto. Človeška z duhovno, živalska z božansko. Dušna ljubezen je celota vseh 4 osnovnih vrst ljubezni, ki jih potrebuje človek: živalske in človeške, duhovne in božanske.

Kako deluje dušna ljubezen?
Zanesljivo! Dušna ljubezen poskrbi za vsakogar. Deluje kot sila čiste ljubezni, ki naredi vse, da dušni par zaživi skupaj. In ne samo ta par, tudi njuna partnerja, če ostaneta sama po razvezi. Je pa seveda odvisno od njiju, ali to sprejmeta. Če ne sprejmeta, nastaja karma. ne glede na to, kaj si mislimo o tem, se nam življenje brez dušnega partnerja zapleta, razen če je mrtev, tedaj se z njim povežemo neposredno. Spremljava nekaj primerov združevanja takšnih parov, kjer je eden dušni partner neinkarniran.

Bistvo je torej duša?
Ja! Bistva oz. namen človeškega življenja je to, da postane duša. Oče Prvi je na Lucijino 2014 sporočil: »Duše bodo nastale zaradi ljudi. V posameznem človeku je le polovica duše.« Mišljeno je rojevanje duštva, sveta duš na Zemlji. Po novi teozofiji že čez 3 tisočletja, kar je  razmeroma hitro, če upoštevamo teozofski podatek, da je človeštvo staro 18,5 milijona let.

In glavna pri tem je torej dušna ljubezen? Zakaj?
Dušna ljubezen je tehnika združevanja človeških duš. Tako kot je človeška ljubezen tehnika združevanja človeških osebnosti, živalska ljubezen tehnika združevanja človeških fizičnih teles. S tega vidika je duhovna ljubezen tehnika začasnega usklajevanja človeške osebnosti s človeško monado, božanska ljubezen tehnika začasnega usklajevanja energije človeškega telesa z božanstvom, atomskim bitjem, ki je še za stopnjo celovitejše od monade, o čemer poroča (nova) teozofija.

Kakšne konkretne izkušnje z božansko ljubeznijo?
Zdenka je imela vrsto izkušenj božanske ljubezni po srečanju z Markom. Popolno ljubljenje na energijski ravni v budnem stanju. In Marko 15 let nazaj prav tako, a z drugim bitjem, devskim, ki se mu je vsiljevalo (vsiljevala), in se ga (je) je moral ubraniti. Zato je maja 1999 nastal obred celote, kot učinkovita ezoterična obramba pred vsiljivci. Pri razvoju so vedno zraven črni in temni. Iz človeka se preobražamo v dušo samo zaradi dušne ljubezni, ne zaradi človeške, ali duhovne, ali živalske, božanske. Dušna ljubezen žival in osebnost v nas edina lahko uravnovešeno poveže z monado/duhom in atomskim bitjem/božanstvom. Nas celovito postavi tu-in-zdaj na vseh 5 osnovnih ravneh resničnosti našega človeškega telesa. Ostale 4 vrste ljubezni pa samo omejeno, delno, začasno.

Pa še malce konkretneje – se vidva kdaj skregata, spreta?
Edino dušna partnerja se vedno razumeta, pa četudi se na ravni osebnosti celo spreta. Vedno si ostaneta blizu, ne glede na to, kako se trenutno počutita, za razliko od človeških partnerjev. Ki sta si zares blizu samo med zaljubljenostjo. A zaljubljenost neizogibno mine, dušna ljubezen pa se nenehno poglablja, širi, krepi. Sva se sprla v enem letu 5-krat, si celo dala slovo, a se že v naslednjem trenutku sprijela tesno kot dva nasprotna magneta. Kot da se nikoli nisva sprla! Očitno nama je pri tem pomagala dobra karma, ki je Liz in Richard očitno žal nista imela. Ta dobra karma, nama je bilo sporočeno, je, da sva v pretekli inkarnaciji srečno živela 50 let v zakonu s 7 otroki. In se tako dodobra prežela z ljubeznijo, prežela kot tedanji osebnosti. In zato je najinima sedanjima osebnostima sedaj lažje. Skupaj  z našo človeško dušo/atmanom se namreč iz inkarnacije v inkarnacijo prenaša tudi dobršen del naše višje osebnosti, torej naših uvidov/življenjskih načrtov ter prepričanj, verovanj.     

Kako živita, da preživita?
Vse v najinem življenju, najino zdravje, obilje in mir, sreča in radost, spoznanje, modrost, vse je odvisno od tega, ali in koliko se kot dušna partnerja preobražava kot osebnosti. Kadar se postavljava na prvo mesto, sva iskrena, si zaupava, se spoštujeva, občudujeva in – zakaj ne! – obožujeva. Ostalo v življenju se ureja praktično samo od sebe, včasih na čudežen način. To je tisto novo življenje, ki ga vsi iščemo, po njem hrepenimo. Ključa do njega sta dva: medsebojno zaupanje in ponižnost do dušnega vodstva. Ta ključa imava vedno pri sebi, ju ne izgubiva tudi zato, ker dvakrat dnevno mantrava Obred celote. In se tako ne martrava preveč, oz. predolgo.

Vajin obredni pristop se malce razlikuje od novodobnih tehnik za priklic dušnega partnerja. Kaj je Obred celote?
Učinkovita zvočna ezoterična tehnika s ciljem spoznati svoj dušni par, pa tudi zaživeti z njim. Potem ko se vanj uradno posvetimo, nato doma dvakrat dnevno opravljamo starodavne planetarne mantre, ki že tisočletja prinašajo mir, zdravje, srečo, spoznanje. Pod vodstvom Očeta Prvega skozi Deo-kanal so te mantre zdaj postale nosilec dušne tehnike, tehnike priklica svojega dušnega partnerja in njegovega spoznavanja. Včasih tudi usposabljanja za skupno življenje z njim. Kajti  osebnost ima svoja slepila in privide, zaradi katerih obupuje. A povsem po nepotrebnem! Vsak dušni par je nenehno in povsod deležen naravne zaščite svoje duše in Očeta Prvega na vseh petih ravneh resničnosti človeškega bitja, od fizične, astralne, mentalne do voljne/budične in jazne/atmične. Obred celote je posvetitev v to dušno tehniko, izvaja se vsak vikend pred polno in prazno luno. 

Deluje malce religiozno.
Da deluje religiozno? Hm, religija ljubezni, to se sploh ne sliši tako slabo! Ja, ampak vseeno je zaupanje vedno in povsod pred vero! Vera izhaja iz izkušen in pričakovanj, zaupanje pa iz prisotnosti tu-in-zdaj, iz povezave s svojo človeško dušo. In zdaj tudi sistemske povezave skozi obred celote s svojo komplementarno človeško dušo, svojim dušnim partnerjem. To je več kot religija, je izkušnja prisotnosti.

Kaj pa maša ljubezni? Malce krščansko zveni vse to!
Kot rečeno, vsaka religija se nazadnje prikloni enemu samemu upanju in zaupanju. Zaupanju v celoto. Kaj je celota? Bog? Ne! Zakaj ne Bog? Zato ker na naslednji razvojni stopnji človek ne more postati kar Bog. Tako kot žival skozi inkarnacije napreduje v človeka, tako človek skozi inkarnacije napreduje v dušo.

V 2. delu pogovora, ki bo sledil naslednji teden, bosta Zdenka in Marko razkrivala skrivnosti dušnega ljubljenja.

NOVOTEOZOFSKO DRUŠTVO

8 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Skrivnost-Dusna-Ljubezen-Zivljenje-Partn