Slikovita kulturna raznolikost evropske družbe je trdno vpeta v njej lastno ter enako barvito in raznoliko naravno okolje. Že kratka pot od Lendave do Kopra nam ponuja barvito raznolikost krajine, enako pisana sta celotna Evropa in cel svet.
Medtem ko je lahko ta raznovrstnost nedvomno bogat vir estetskega užitka, umetniškega navdiha ali pač nemonotono okolje za rekreacijske užitke, je njen pomen daleč bolj daljnosežen in ključen za naše preživetje. Človek je od storitev, ki jih zagotavlja ekosistem, polno odvisen. Narava na primer brezplačno zagotavlja sistemsko obnavljanje in ohranjanje javnih dobrin, kot sta voda in zrak.
Gre za storitve, ki se ne tržijo in nimajo z denarjem opredeljene veljavne cene, zato njihova izguba večkrat uide radarjem sodobne družbe, ki jo v prvi vrsti poganjajo ekonomski cilji. In to seveda pomeni nevarnost, da problem v naši zavesti preprosto ni zabeležen.
Pa vendar je dejstvo, da zaradi vrste pritiskov, ki jih povzročajo večanje števila svetovnega prebivalstva, spremenjene prehranjevalne navade, urbanizacija, podnebne spremembe in številni drugi dejavniki, biotska raznovrstnost upada. Najrevnejši na svetu so zaradi tega najbolj prizadeti, saj so najtesneje odvisni od primarnih storitev ekosistema.
Morda je bilo v minulih letih videti, da imajo v Evropi druge tematike prednost. Glede okoljskih so bile v središču pozornosti predvsem podnebne spremembe. Pa vendar sta biotska raznovrstnost in skrb za njeno ohranjanje sestavni del teh širših prizadevanj. Leto 2010 je mednarodno leto biotske raznovrstnosti, s tem pa znova utrjeni politični cilji za zaustavitev izgube raznovrstnosti v naši naravni dediščini.
Skrb za naravno okolje in ohranjanje njegovih značilnosti sta sicer del evropskih politik že desetletja. Do danes smo v Evropski uniji zgradili široko mrežo skoraj 26.000 zaščitenih površin v vseh državah članicah, ki skupaj pokrivajo več kot 850.000 kvadratnih kilometrov oziroma 18 odstotkov celotnega območja EU.
Gre za mrežo, znano pod imenom Natura 2000, ki je največja povezana mreža zaščitenih območij na svetu. Smo skrbniki bogate naravne dediščine in varstvo tega bogastva postaja vrednota. Pa tudi nuja, če želimo te vrednote ohraniti za prihodnost. Najnovejšo izdajo EUekspresa namenjamo biotski raznovrstnosti. Poletje je in s tem čas dopustov, ko imamo možnost več časa preživeti v naravi.
Da bi ostala raznovrstna še mnogo poletij!
Mihela Zupančič,
vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Slikovita kulturna raznolikost evropske družbe je trdno vpeta v njej lastno ter enako barvito in raznoliko naravno okolje. Že kratka pot od Lendave do Kopra nam ponuja barvito raznolikost krajine, enako pisana sta celotna Evropa in cel svet. 
