Lovilci mladosti Hranilne snovi v organizmu izgorevajo ob pomoči vdihanega kisika in tako telo dobi energijo za svoje delovanje. Podobno kot je delovanje strojev povezano z odpadnimi snovmi, tudi pri celičnih energijskih procesih nastajajo nepotrebne, vendar tudi škodljive spojine.
To so radikali, nestabilne molekule, ki zaradi svoje nepopolne kemijske zgradbe agresivno napadajo druge molekule. Takšne oksidativne reakcije so vzrok za poškodbe beljakovin, DNK in membranskih maščob, ki lahko sčasoma povzročijo nastanek številnih bolezni.
Stanje, ko v organizmu pride do presežka oksidativnih procesov nad antioksidativnimi, imenujemo oksidativni stres, zanj pa je značilno, da igra pomembno vlogo pri staranju in obolevnosti. Oksidativni stres vodi k staranju in pri osebah z dednimi nagnjenji ustvarja razmere za nastanek različnih kroničnih bolezni.
Lovilci prostih radikalov
Organizem se brani prostih radikalov z lastnimi varovalnimi sistemi, ker pa se s staranjem večina telesnih funkcij slabša, se zmanjšuje tudi nastajanje antioksidativnih snovi. Tako je organizem vse bolj podvržen delovanju prostih radikalov. Antioksidanti so hranila, ki preprečujejo in upočasnjujejo nastajanje oksidativne škode, zaužijemo pa jih z zelenjavo in sadjem.
Delujejo tako, da prestrežejo proste radikale in ustavijo oksidacijo maščob, s čimer preprečijo kvarjenje proteinov ali genetskega materiala v celici. Zato jih imenujemo antioksidanti ali lovilci prostih radikalov. V telo jih vnašamo bodisi s hrano bodisi z izdelki za nego kože.
Najpomembnejši antioksidanti so vitamini A, C in E, karotenoidi, bioflavonoidi in lipoična kislina. Med minerali so ključni antioksidanti selen, mangan, cink, baker, železo in krom, ki pa ne delujejo neposredno. Kombinacije antioksidantov morajo delovati uglašeno, zato je bolj kot količina pomembnejša njihova raznovrstnost.
Skupaj so močnejši
Za antioksidante je značilno sinergično delovanje, kar pomeni, da kombinacije antioksidantov delujejo učinkoviteje, kot bi delovala enaka količina posameznih antioksidantov. Tako vitamin C že uporabljeni vitamin E pretvarja nazaj v aktivno obliko, piknogenol pa obnavlja vitamin C. Podobno delujeta lipoična kislina in glutation.
Vitamin E je najbolj znan topilec maščobe in blag antikoagulant (razredčevalec krvi). Poleg tega zmanjšuje tveganje za nastanek srčnih bolezni, raka in alzheimerjeve bolezni
Vitamin C krepi imunost, saj odstranjuje presežne proste radikale, ki jih proizvajajo bele krvničke. Poleg tega blaži simptome prehlada in gripe.
Karotenoidi imajo številne funkcije. Od približno dvanajstih, kolikor jih dobimo iz hrane, znanstveniki poudarjajo pomen treh: beta karotena, ki spodbuja imunsko funkcijo, luteina, ki pomaga ohranjati vid, in likopena, ki zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.
Flavonoidi delujejo protivnetno. Prehrana, ki vsebuje veliko raznovrstne sveže zelenjave in sadja, vas bo oskrbela s tisoči flavonoidov. Nadomestki, ki vsebujejo flavonoide, najpogosteje izdelujejo iz ekstrakta olja grozdnega semena, flavonoidov iz citrusov, kvercetina, rutina in sojinih izoflavonov.
Selen spodbuja nastajanje glutationske peroksidaze, ki je močan antioksidativni encim. Selen v obliki dodatka zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.
a-lipoična kislina pomaga pri obnovi drugih antioksidantov potem, ko so se porabili v boju s prostimi radikali. Organizem nekaj alfa-lipoične kisline spremeni v dihidrolipoidno kislino, ki je še močnejši antioksidant.
Koencim Q10 igra pomembno vlogo pri proizvajanju energije, poleg tega deluje kot antioksidant v celičnih membranah. Te membrane delujejo kot vrata in stene celice: v celico spuščajo hranila, iz nje pa odpadne snovi.
koencim Q10: temnolistnata zelenjava, kot sta brokoli in špinača, pa tudi oreški, morska hrana in meso.
Antioksidanti v kozmetiki
Koža vsebuje bogate rezerve antioksidantov. Kako jih tudi ne bi, saj je glavna pregrada med telesom ter onesnaženim zrakom, cigaretnim dimom, ultravijoličnimi žarki, agresivnimi kemičnimi sredstvi in drugimi vplivi, ki povzročajo nastajanje prostih radikalov. Ker prosti radikali uničujejo kolagen in druge sestavne dele kože, je treba antioksidante nanašati tudi topično z negovalnimi izdelki za kožo.
Ti imajo več funkcij obrambe pred prostimi radikali. Z nanašanjem vitamina E lahko pomembno povečamo njegovo raven tega vitamina v koži; to velja tudi za vitamina C in glutation. Če se želite zaščititi, uporabljajte visokokakovostne kreme in losjone, pri katerih je vitamin C ali E na vrhu seznama sestavin. Pomemben je tudi koencim Q10 in njegov vpliv na obnavljanje kože.
Nekaj najbolj znanih antioksidantov, ki jih naj bi vsebovali izdelki za nego kože: vitamin A (retinol, retinil palmitat), vitamin E (tokoferol, tokoferol sorbat, tokoferil acetat), vitamin C (askorbinska kislina, askorbil palmitat), aminokisline (arginin, L-karnitin), encimi, koencimi (a-lipoična kislina, Q10), beta karoten, selen, cink, ekstrakt/olje grozdnih pečk (lat. vitis vinifera), zeleni in beli čaj, ginko biloba, olivno olje, orehov ekstrakt, hamamelis, maline, črni ribez, ekstrakt iz korenja, kamilica, kakavov ekstrakt, grenivkino olje, palmovo olje, ekstrakt iz slivovih pečk, sojin ekstrakt, skvalen in številni drugi.
Hranilne snovi v organizmu izgorevajo ob pomoči vdihanega kisika in tako telo dobi energijo za svoje delovanje. Podobno kot je delovanje strojev povezano z odpadnimi snovmi, tudi pri celičnih energijskih procesih nastajajo nepotrebne, vendar tudi škodljive spojine. 
