Na okensko polico sem odložila želje.
Čebelja rosa kril po cvetočih lipah
še pestuje vonj tišinam ptic.
Zaplujem naj skozi barvni sen šumenja,
skoz akvarele toplih dni, vremen,
ki ustvarjajo labodje peruti duši.
Obilno cvetoče pregrinjalo
naj zagrne svet s kraljevsko krono,
z rahlim puhcem vetra naj objame vse ljudi
skozi odbleske sončnih žarkov,
skozi sen željá naj zapluje moja misel,
ta večni plamen, utrinek hrepenenja
po rožah, metuljih in čebelah,
pomladni navdih, ptice let, prisanjan soncu,
utripajoči cvet v kometu razcveta sanj.
Z očesom sončeve barve se brezčasni up,
s spominom na rumeni lok neba, utaplja vanj.
Na okensko polico sem odložila želje.
