Pisava je izraz harmonije ali disharmonije duše in telesa Slovenci premoremo dokaj visoko stopnjo samozavesti, a nezavidljivo stopnjo osebnega samospoštovanja. Zato ni čudno, da nenehno iščemo nove načine potrjevanja. Priplezamo na goro in namesto da bi uživali, se že oziramo za višjim vrhom, ki ga še moramo osvojiti. Do tega spoznanja je prišla na podlagi izkušenj iz svojega dela, številnih analiz pisav, slovenska grafologinja Jožica Leskovar, avtorica knjige Skrivnost pisave. Z njo se je pogovarjal Ciril Gale.
Kaj je pravzaprav grafologija?
V grščini pomeni grafein pisati, logia pa nauk, znanost. Poteze, ki jih delamo s pisalom na pisalni površini, odsevajo celoten psihofizični ustroj človeka. Pisava je izraz bodisi harmonije ali disharmonije naše duše in našega telesa.
Študirali ste italijansko, francosko, angleško in ameriško grafološko šolo. V čem se razlikujejo?
Grafološka terminologija je univerzalna in po vsem svetu razumljiva vsem grafologom. Tako kot pisava. Posamezne grafološke šole pa imajo svoje sisteme in načine, kako pristopijo k analizi pisave. Izpostavila bi italijansko šolo, ki po mojem mnenju najbolj natančno analizira čustveno plat pisca.
Kaj o človeku pove njegova pisava?
Ali pa, kaj človek pove s svojo pisavo. Poleg talentov, komunikacijskih spretnosti, načinu vključevanja v okolje, osebne energije, ki je pogoj za uspeh, se mi zdi ob analizi najbolj pomembno osebi predočiti, katere lastnosti ali vedenje jo ovirajo na poti do uspeha in osebnega zadovoljstva. Skozi analize sem ugotavljala, da Slovenci premoremo dokaj visoko stopnjo samozavesti, a nezavidljivo stopnjo osebnega samospoštovanja. Zato ni čudno, da nenehno iščemo nove načine potrjevanja. Priplezamo na goro in namesto da bi uživali, se že oziramo za višjim vrhom, ki ga še moramo osvojiti.
Kdaj se vam je porodila ideja o pisanju knjige?
Občasno sem poučevala v grafološki šoli in ugotavljala, da se tudi moji slušatelji srečujejo z enakimi težavami, kot sem se sama ob študiju; da bi bil učbenik v slovenskem jeziku še kako dobrodošel. Za predavanja sem začela pripravljati zapiske in sčasoma sem se začela zavedati, da nastaja knjiga.
Kakšno je zanimanje za vaša predavanja?
Navdihujoče. Vsakič ko sem kam povabljena, z radostjo opazujem pozitivne in tudi presenečene odzive. Ljudi navduši, kako na dlani je njihov značaj, njihova duša. Kdor enkrat doživi analizo svojega rokopisa, nikoli več ne gleda enako na svojo pisavo, pa tudi na grafologijo ne.
Kaj je pomembno za dobrega grafologa?
Izostren čut za opazovanje, raziskovalna žilica, gibčno mišljenje, sposobnost povezovanja in občutek za sočloveka. To so le nekatere lastnosti, ki se meni osebno zdijo nepogrešljive pri tem delu.
Se lahko vsakdo nauči sporočilnosti pisave?
Skorajda vsak se lahko nauči osnov grafologije in izdelave osnovne, začetne grafološke analize. Nadgradnja znanja je nekoliko zahtevnejša in traja vsaj pet let. Na podlagi vsaj delnega poznavanja grafološkega znanja pa lahko vsakdo analizira samega sebe oziroma svojo pisavo. Pri tem lahko dobi napotke za uspešnejše življenje na splošno.
Menda lahko že iz naklonskega kota pisave ugotovite nekatere značilne poteze pisca …
Da. Iz nagiba pisave se da razbrati, ali pisec čustva izraža neposredno ali pa jih nadzoruje ali celo prikriva. Toda bolj kot nagib pisave je pomemben že sam ritem pisave, morebitne nesproščenosti v pisavi, pa tudi, ali je pisava pretežno kotna ali v obliki krivulj. Sodobna grafologija temelji na večplastnosti in ne na enostranskih kazalcih v pisavi.
Grafologi občasno pomagajo tudi sodnikom …
Pri tem gre za dve različni področji. Prva je ugotavljanje istovetnosti pisave, drugo področje pa je izdelava psihološkega profila osebe. V dvajsetem stoletju se je grafologija razdelila na ugotavljanje istovetnosti pisave in karakterološko grafologijo.
Ali menite, da je možno ugotoviti že na podlagi z roko napisane prošnje za zaposlitev, ali kandidat ustreza delom, ki naj bi jih opravljal?
Odvisno od razpisa. Načeloma pa grafolog lahko naredi hitro selekcijo, ali je nekdo primeren za dinamično ali za rutinsko delo, ali je komunikativen in sodelujoč ali pa je bolj zaprtega značaja in raje dela sam.
Analizirali ste številne pisave, kaj ste ugotovili?
Da nam, Slovencem, primanjkuje dobrega mnenja o sebi. Ste opazili, da večina ljudi sploh ne izpiše svojega imena in priimka? Kar nekaj nakracajo, kot bi se jim ne zdelo vredno posvetiti se svojemu imenu in priimku. Mar tako ravna človek, ki občuduje samega sebe?
Zdaj je knjiga za vami. Imate nove načrte?
O ja. Ustvarjalni nemir je vedno prisoten. Pišem knjigo, kako se negativna čustva odražajo v naših pisavah.
Zakaj so vas pritegnila prav negativna čustva?
Morda zato, ker se mi zdi, da se ljudje negativnih čustev zavedo šele takrat, ko jih ta očitno peljejo k zlomu ali bolezni. V knjigi nameravam osvetliti tudi enega od načinov preobrazbe iz negativnih v pozitivna čustva, s pomočjo Bachovega cvetnega zdravljenja. Kaj so pravzaprav negativna čustva? Občutiti jezo ali strah ni vedno negativno. Če pa se taka čustva polastijo naše osebnosti, postanejo dominantna in spodkopavajo ostala čustvena stanja. Torej nas prikrajšajo za to, da bi, na primer, čutili tudi ljubezen in veselje.
Bi še sami kaj dodali?
Opazujte svojo pisavo, spremljajte spremembe in jih povezujte s svojim trenutnim psihofizičnim stanjem. Posvetite več časa svojemu podpisu. Poistovetite se z njim. Tako boste vzpostavili tudi odnos s samim seboj in morda odkrili, da ste sebe že predolgo dajali vnemar. Zavedajte se, da pomembneži svoje ime vedno napišejo čitljivo, iz njihovega podpisa sije občudovanje do samega sebe. Zavedajo se, da poti ne moremo začeti na cilju.
Ciril Gale
Analiza pisave slovenskega politika
Jožica Leskovar je za naše bralce pripravila grafološko analizo slovenskega politika, ki jo tu delno objavljamo. Pismo, ki smo ji ga posredovali, je bilo anonimno, odvzeli smo podpis in ga tudi tokrat ne objavljamo.
Analiza rokopisa pokaže veliko zavirajočih lastnosti in šibko zastopanost podpornih lastnosti, kar kaže, da je pisec prežet z negativnimi čustvenimi stanji, kar njegovo življenjsko energijo vztrajno slabi. Upad energije se odraža predvsem v padajočih vrsticah in zlogih, zelo nesproščenih ovalih in na trenutke pomanjkanju strukture v črkah, pokončnem nagibu ter črtici na t, ki je postavljena levo od črke. Prevladujoče nesproščenosti v povezavi s prevladujočim ritmom v pisavi so znak občasnih čustvenih izbruhov, saj pisec samega sebe ne more imeti večno pod nadzorom.
MISELNI PROCES
POSPEŠUJE: manjka.
GLAVNO (mala črka m): kumulativen (arkadno oblikovane črke m), raziskovalen (ostri koti zgoraj pri črki m), analitičen (ostri koti spodaj pri črki m), na trenutke brez strukture.
ZAVIRA: zmešnjava interesov (preplet vrst).
ANALIZA: Pisec miselno ni prilagodljiv. Sposoben je sicer logičnega mišljenja, potrebuje pa čas, da pride do določenih zaključkov. Zanimajo ga podrobnosti in ni hitro zadovoljen z razlagami.
KOMUNIKACIJA
POSPEŠUJE: manjka.
GLAVNO: težave v komunikaciji (majhni ovali, leva in desna pentlja).
ZAVIRA: težave v komunikaciji (nerazumljive črke).
ANALIZA: Precej odprti ovali so znak želje po komunikaciji in zgovornosti. Ker pa imajo ovali »dodatke« v obliki pentelj tako na desni kot tudi na levi strani črk, je to znak težav v komunikaciji. Oseba se lahko izraža posredno, tudi ne vedno iskreno.
MEDOSEBNI ODNOSI
POSPEŠUJE: dostojanstvo (t pokončne poteze po isti poti), diplomacija (upadajoče poteze pri m in n, ali nasploh upadajoča višina črk v besedi), želja po komunikaciji (odprti ovali).
GLAVNO: želja po druženju (majhni razmiki med vrsticami, besedami), čustvena previdnost, zadržanost (pokončni nagib).
ZAVIRA: dokazovanje (sulica pri p), neiskrenost (o, a, d, g imajo znotraj dve zanki), ekstravaganca (podaljšana girlandna končnica), razdražljivost (pika je ravna ali kot strešica, strešice gledajo proti desni), skrivnostnost (o, a desna pentlja), trma (razklan t, l, k), občutljivost na kritiko (d – pentlja).
ANALIZA: V medosebnih odnosih je očitno predvsem dejstvo, da je več kot podpornih lastnosti zastopanih zavirajočih lastnosti. Majhni in na trenutke nesproščeni ovali so znak, da se pisec ne počuti dobro v odnosu z drugimi. Svojo osebno energijo iz nekega vzroka duši, ne pusti, da bi se prosto pretakala med njim in drugimi ljudmi. Te oblike nesproščenosti na trenutke povzročijo čustvene izbruhe.
GONILNA MOČ
POSPEŠUJE: manjka
GLAVNO – CILJI (črtica na t): visoki (črtica na t zelo visoko), popuščanje pred ciljem (valovite vrste, širok desni rob, spremenljiv nagib črk), ustavljanje, popuščanje pred ovirami (levi ali pokončni nagib, rahel pritisk, upadanje črk, majhna pisava, širok desni rob).
ZAVIRA: pesimizem (vrste ali zlogi ali besede padajo), napetost, nesproščenost (zlomljene poteze), pomanjkanje moči volje (šibka črtica na t), odlašanje (črtica na t desno od pokončnice).
ANALIZA: Postavlja si visoke cilje, toda v tem obdobju je očitno, da mu primanjkuje moči volje. Praktično ni zaslediti niti ene podporne lastnosti, ki bi njegovo gonilno moč povečevala. Nasprotno že prej naštete lastnosti povedo, da pisec ni v najboljši psihofizični kondiciji.
PRODUKTIVNOST:
POSPEŠUJE: manjka.
GLAVNO: mentalna usmerjenost (bolj razvito zgornje območje v pisavi).
ZAVIRA: previdnost (na koncu besede dolga končna poteza proti desni).
POSEBNE SPOSOBNOSTI:
POSPEŠUJE: preciznost (pri črki p spodnje območje »po isti poti«).
ZAVIRA: previdnost (neodločna poteza na koncu besede).
VODSTVENE SPOSOBNOSTI
ANALIZA: Željo po vodenju nakazuje črtica na t, ki poteka desno navzdol. Toda ta je postavljena levo od pokončnice, kar je znak odlašanja. V stanju, v kakršnem je bil pisec v trenutku pisanja, je videti, da ga še najbolj žene njegov izredno trmast značaj. Fizična in psihična energija pa sta bili v tem trenutku šibkejši. Šibka moč volje se izraža skozi šibko izpisano črtico na t, padanjem črk in zlogov, rek v medprostorih. To so vse znaki, da pisec potrebuje oddih od vsega. Veliko je tudi zlomljenih potez, zadnje poteze dostikrat izgubijo potrebno napetost, tudi to je znak upada energije. V trenutku, ko je pisal, je bilo v njem veliko napetosti in pikice na i še dodatno kažejo na izčrpanost.
V pričujočem primeru ne moremo govoriti o tipu vodje, ki bi bil navdihujoč. Gre za kritičen tip vodje, ki zelo dobro opazi napake drugih, je trmast in težko opusti prepričanja, čustveno nesproščen. Glede na znake odlašanja in šibke moči volje (ta je lahko šibka zaradi trenutnega izčrpanja in ni rečeno, da je stalnica), je vprašanje, kako je s postavljanjem ciljev in njihovim doseganjem. Premalo je znakov, ki bi govorili o stabilnosti in premočrtnosti. Kot pozitivna lastnost je izražena predvsem sposobnost diplomacije, žal pa je veliko znakov, ki govorijo o neiskrenosti v komunikaciji (pentlje v ovalih).
Slovenci premoremo dokaj visoko stopnjo samozavesti, a nezavidljivo stopnjo osebnega samospoštovanja. Zato ni čudno, da nenehno iščemo nove načine potrjevanja. Priplezamo na goro in namesto da bi uživali, se že oziramo za višjim vrhom, ki ga še moramo osvojiti. Do tega spoznanja je prišla na podlagi izkušenj iz svojega dela, številnih analiz pisav, slovenska grafologinja Jožica Leskovar, avtorica knjige Skrivnost pisave. Z njo se je pogovarjal Ciril Gale. 
