Štirje stebri samospoštovanja

sreda, 7. april 2021 @ 05:02 CEST

Samospoštovanje je izraz spoštovanja do nas samih, do naših značilnosti, odlik in pomanjkljivosti. Gradimo ga iz zavedanja svoje enkratnosti in temelji na pristnem občutku lastne vrednosti. Je globok občutek zadovoljstva s samim seboj ne glede na vzpone ali padce v življenju in ne glede na sprejemanje ali nesprejemanje drugih. Je notranji temelj, na katerega se vedno lahko opremo. 

Za razliko od samozavesti, ki je vera v lastne sposobnosti in se nanaša na to, kaj lahko dosežemo in kaj smo sposobni narediti, ne moremo imeti previsokega samospoštovanja. Lahko smo preveč samozavestni in tako tekmujemo z drugimi ter se postavljamo nad ali pod druge ljudi.

Samospoštovanje nas že v svoji osnovi enači z drugimi, saj temelji na enkratnosti vsakega posameznika. Z vidika samospoštovanja torej nobeno človeško bitje ni več ali manj vredno od drugih. Imamo pa različne sposobnosti, spretnosti, znanja itd., ki vplivajo na našo samozavest. Ko se zares spoštujemo, imamo redkokdaj težave s samozavestjo. 

Kako se kaže zdravo samospoštovanje?− Ljudje, ki se spoštujejo, verjamejo vase in si zaupajo. Zavedajo se, da ne obvladajo vsega. Vedo, da so spodrsljaji sestavni del učenja in življenja, zato jih sprejemajo z razumevanjem, tako pri sebi kot pri drugih.− Zavedajo se svoje enkratnosti, vendar niso vzvišeni.− Kritika jih ne spravi v slabo voljo, saj jo jemljejo kot spodbudo za izboljšanje in rast.− Ne prepuščajo se obupu ali malodušju. V njih je vedno žarek optimizma, tudi v zelo težkih okoliščinah. − Na ovire, ki se jim postavijo na pot, gledajo kot na priložnosti oz. izzive.− Niso zavistni in znajo odpuščati.− Znajo spoštovati tudi majhne uspehe pri sebi in drugih. Niso prezahtevni do sebe in tudi do drugih ne, kar pa ne pomeni, da nimajo nikakršnih zahtev.− V življenju jih vodi načelo: Prizadevajmo si za rast, ne za popolnost.
Nizko samospoštovanje pa se kaže kot:− negativno razmišljanje, − pretirano primerjanje z drugimi,− občutek neprimernosti, nevrednosti, nezaželenosti,− nenehno iskanje potrditve pri drugih, podredljivost in strah pred zavrnitvijo,− pomanjkanje odločnosti,− malo zaupanja v svoje zmožnosti in dvom o svoji pravi vrednosti.
Cinizem, vzvišenost in kriticizem so tudi izrazi nizkega samospoštovanja, čeprav si lahko nekateri to razlagajo kot izraz samozavesti. Človek, ki je pogosto nezadovoljen, stalno nerga, kritizira druge in se postavlja nad njih, pravzaprav izraža globoko nezadovoljstvo s samim seboj, le da to projicira na druge.

Samospoštovanje se ne kaže le v odnosu do sebe, temveč tudi v odnosu do drugih. Razumevanje in spoštovanje sebe sta ključ za razumevanje in spoštovanje drugih. Noben drug dejavnik ne vpliva tako izrazito na naše zdravje, duševni mir in notranje zadovoljstvo, na zastavljanje in doseganje ciljev, na naše sposobnosti in ustvarjalnost, na kakovost naših odnosov in številne druge stvari v življenju kot ravno to, koliko znamo razumeti in spoštovati sebe.

Samospoštovanje pomeni uravnovešen in stabilen način življenja. Stebri simbolizirajo to stabilnost in ravnovesje.

Bistvo pristnega občutka lastne vrednosti lahko strnemo v en stavek: »Vreden(-na) sem, zato ker sem.« Naša vrednost ne temelji ne na materialnih stvareh, s katerimi smo obdani, ne na naših sposobnostih, ne na naših lastnostih in odlikah. Nobena stvar nam ne more nadomestiti občutka lastne vrednosti, nihče nam ga ne more dati, ker ga že imamo. Pristni občutek lastne vrednosti temelji na naši enkratnosti. Zato naše lastne vrednosti ne more potrditi nihče drug. Če je naša vrednost odvisna od potrditve drugih, se spremeni v vrednost drugih. 

Unikat

Imate doma kakšen unikaten predmet – vazo, sliko, kipec ali kaj podobnega? Se vam zdi dragocen? Kako ravnate z njim? Kaj si mislite o njem? Znate pohvaliti njegove odlike (material, ročno delo, oblika …)? Koliko se vam zdi vreden? Se zavedate, da je edini na tem svetu? Zdaj pa pomislite nase. Zavejte se, da ni človeka, ki bi vam bil enak. Tudi vi ste unikat – edinstveni in originalni. Edini na svetu. Kako ravnate s seboj? Se sami sebi zdite dragoceni, vredni? Se zavedate svojih odlik, potencialov, darov, s katerimi bogatite ljudi okoli sebe? Niti enega človeka ni v vaši bližnji in daljni okolici, ki bi vam bil popolnoma enak. In že samo dejstvo, da ste enkratni in edinstveni, vas dela vredne. Ali kot se je izrazil Chesney Hawkes: »Nihče ne more biti jaz tako, kot znam sam. Jaz sem pri tem najboljši.«

Bankovec

Slavni govorec je enega od svojih seminarjev začel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo 200 poslušalcev, je vprašal: »Kdo si želi ta 20-dolarski bankovec?« Roke so se začele dvigovati. Dejal je: »Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.« Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.

Vprašal je: »Kdo si ga še vedno želi?« Roke so bile še vedno dvignjene. »Dobro,« je dejal. »Kaj pa če naredim tole?« Bankovec je vrgel na tla in začel stopati po njem. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega. »Kdo si ga želi zdaj?« Roke so bile še vedno v zraku. »Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,« je dejal. »Ne glede na to, kaj sem naredil z denarjem, še vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil svoje vrednosti. Še vedno je vreden 20 dolarjev. V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh, v umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo, in okoliščinami, ki nam prihajajo na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi ... Zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi. Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali koga poznamo, temveč od tega, kdo smo.«

Samozaupanje pomeni, da se lahko zanesemo nase, na svoje občutke, razmišljanje, delovanje, lastnosti. Vse to nam omogoča notranji občutek trdnosti, kljub spremembam, ki se dogajajo okoli nas. Samemu sebi zaupamo, ko imamo dobro mnenje o sebi. Samozaupanje nas podpira, hrani, povečuje vse tisto, kar je dobro v nas. Ko zaupamo, se prepustimo. »Zaupam, da zmorem. Zaupam, da se bo vse izteklo, kot je prav.« Prvi korak do večjega samozaupanja je v spremembi pozornosti, ki jo dajem sebi. Koliko se znamo podpirati in spodbujati v tem, kar je dobro in pozitivno v nas? Premislimo, koliko svoje misli in energijo usmerjamo v to, česar ne zmoremo (npr.: Le zakaj mi nikoli nič ne uspe? Brezupen primer sem. Drugi znajo bolje. To je nemogoče. Nisem vreden. Ne morem.), koliko pa v to, kar zmoremo (Z vsakim dnem si bolj zaupam. Učim se sprejemati. Spoznavam svoje notranje potenciale. Življenje mi prinaša čudovite priložnosti za rast in medsebojno sodelovanje. Vem, da zmorem). Negativne misli nam dajo občutek nemoči, brezupa in nevrednosti, pozitivne pa utrjujejo pristni občutek lastne vrednosti in nas navdajo z občutkom, da zmoremo. »Ko zaupaš samemu sebi, znaš živeti,« pravi Goethe.

Kaj lahko naredimo za večje samozaupanje?− O sebi in drugih govorimo dobro.− Bodimo dosledni: držimo se obljub, ki si jih damo, oz. stvari, ki jih obljubimo drugim.− Zapisujmo si pozitivne izkušnje.− Bodimo iskreni do sebe.− Pohvalimo se.

Prizadevanje za samospoštovanje pomeni razvijanje zaupanja in krepitev sebe od znotraj. Od tega, koliko si zaupamo in verjamemo vase, je odvisna kakovost našega življenja.

Sami sebe sprejmemo, ko lahko živimo s svojimi pomanjkljivostmi brez nepotrebnega kriticizma. Kako naj se sprejmemo, če kar naprej doživljamo neuspehe? Henry Ford je rekel: »Neuspeh je priložnost, da še enkrat pametneje začnemo.« Na neuspeh lahko gledamo kot na novo priložnost ali pa povod za občutke nemoči, nevrednosti in obupa. Izbira je pravzaprav naša. Še ena misel, ki nam je lahko v pomoč: Ni neuspehov ali uspehov. So samo rezultati. Sprejemanje sebe je sestavni del osebnega in duhovnega razvoja in je korak pri spreminjanju samega sebe. Če nekaterih delov sebe ne moremo sprejeti, jih v resnici tudi ne moremo spremeniti, saj smo ves čas v konfliktu z njimi in veliko energije porabimo za to, da jih »odganjamo«, potlačujemo, prikrivamo. Ko pa neki del samega sebe (npr. lastnost, željo, pričakovanje, predstavo, vedenjski vzorec) sprejmemo, smo korak bliže temu, da ga spremenimo, če je potrebno. Nismo več v konfliktu s samim seboj, pomirimo se v sebi in lahko konstruktivneje razmislimo, kaj narediti. Na poti do samosprejemanja pogostokrat stoji prepričanje, da moramo biti popolni oz. nekaj popolno narediti. Veliko olajšanje nam lahko prinese misel: Prizadevajmo si za rast, ne za popolnost. Nihče ni popoln, prav pa je, da stremimo k izboljšanju. A naš cilj naj ne bo popolnost, saj jo je večinoma nemogoče doseči. 

Običajno težko sprejmemo tiste dele samega sebe, ki nam niso všeč, se jih sramujemo in imamo do njih negativen odnos. Ovira pri sprejemanju teh delov je tudi, da se z njimi močno identificiramo (rečemo npr. »Jaz sem nerodna, jezna, nesamozavestna …«). Zato je zelo pomembno razločevanje: da znamo ločiti sebe, svoje pravo bistvo od svojih lastnosti, čustev, predstav … Če se zavemo, da mi v resnici nismo neka lastnost, temveč da je le del nas, nam to pomaga, da jo lažje sprejmemo in preobrazimo v skladu s svojim notranjim prepoznanjem. 

Življenje nas z dogodki, z okoliščinami usmerja k sebi, k svojemu bistvu. Kajti prava narava človeka leži globoko v srcu, tam, kjer se najbolj zavedamo sami sebe. Od tod izvirajo naše prave odlike, iz srca vrejo na dan naša srčnost, toplina, razumevanje, ljubezen, radost, plemenitost, dobrota, volja, pogum, sočutnost, iskrenost ... Ko se obrnemo vase, začutimo polje posebnega miru, ljubeče domačnosti in moči.

Ko znamo prisluhniti glasu svojega srca, zaživimo v skladu s svojimi pravimi hotenji, zaupamo vase, vemo, kaj hočemo, se znamo pravilno odločati in se postaviti zase. Spoštujemo sebe in druge. Oporo najdemo v sebi in je ne iščemo več v drugih. Ko se postavimo na lastne noge, nismo več odvisni od drugih (njihovega mnenja, kritike, nasvetov, razpoloženj ...). Čutimo večjo svobodo in imamo občutek, da držimo vajeti življenja v svojih rokah. To nam prinese še večje samospoštovanje, hkrati pa tudi spoštovanje drugih. 

Namen meditacije je vzpostaviti stik s samim seboj. Meditacija je postopek usmerjanja pozornosti k sebi. Tako kot smo lahko pozorni navzven, smo lahko pozorni tudi navznoter. Da bi lahko izkušali svoje globine, se moramo najprej približati svojemu središču. Umiriti moramo telo, čustva in razum in izstopiti iz vlog, ki jih v življenju igramo in s katerimi se identificiramo.

Meditacija je velik korak k samospoštovanju, saj v njej prihajamo v stik z notranjim jazom, ki je pravi izvor samospoštovanja. Stik s samim seboj omogoča, da se postopno sprostijo manjvrednostni kompleksi, strahovi, izgublja se občutek lastne nevrednosti, manjša se odvisnost od mnenja drugih in veča se zaupanje v lastne sposobnosti. 

Samospoštovanje raste tudi z iskrenostjo do sebe, z iskrenim in poglobljenim razmišljanjem o svojih lastnostih, odzivih, ravnanjih, interpretacijah in s spraševanjem, zakaj tako ravnamo, čustvujemo, razmišljamo … 

S samospoštovanjem se prebujajo radost, ustvarjalnost in potreba po tem, da bi dajali drugim ljudem tisto, kar je najboljše v nas.

Nina Leskovar
Vir: http://soutripanje.cdk.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Samospostovanje-Znacilnost-Zavedanje