Resnično Živ(vljenje) je edino ta trenutek, ki se stalno poustvarja. Preteklost in prihodnost sta utvarno dojemanje našega razuma. To verjetno ni tako težko razumeti. Preteklost in prihodnost nista živi. In če sešteješ dve neživosti, ne moreš dobiti živost. Iluzija preteklosti in prihodnosti zato ne moreta vplivati na živost sedanjega trenutka. Ta trenutek je živ sam po sebi. Naša udeležba v tej resnični živosti pa je odvisna od stanja naše zavesti.
Če je ta trenutek vse kar je, potem je karkoli iščemo lahko edino v tem trenutku. Če je vse v tem trenutku, potem ne rabimo iskati, temveč samo ugledati. Ugledati resnico, ki nas lahko osvobodi iskanja. Ugledati svetost in edinstvenost Resnice tega trenutka, pa ni tako enostavno, če je naša zavest razpršena med »preteklost« in »prihodnost«. Pa smo spet ujeti v pogojenost evoluciji zavesti. Uvideti ta trenutek pri razpršeni zavesti, je kot gledati televizijo z nosom na ekranu. Zastonj iščemo po programih kakšno bolj jasno sliko.
Večina nas zmotno misli, da živimo v tem trenutku, ker ga zamenjujemo za seštevek naše preteklosti in prihodnosti. Največkrat smo v tem trenutku samo telesno prisotnosti, v zavesti pa odsotni v časovni resničnosti. Če bi želeli doživeti prisotnost v tem trenutku, bi morali iz našega razuma odšteti preteklost in prihodnost. In kaj dobimo?
Že slišim mnoge, ki bodo rekli, da so takšni v umobolnici ali pa pod vplivom opojnih substanc. V čarobnosti trenutka je morda res podobnost, razlika pa je v naši zavestni navzočnosti tej čarobnosti. Na tej razvojni stopnji zavesti bi bilo verjetno res tako, kot bi ravno padli s kakšnega drugega planeta. Do ušes zaljubljeni bi hoteli objeti vsak delček tega trenutka.
Moč naše Bit-i, bo napolnila ta trenutek z našo zavestno navzočnostjo, ter zamenjala to zaljubljenost z izžarevanjem brezpogojne ljubezni do celega Stvarstva. Težnja ljubečega bitja bo prerasla v Namen naše Bit-i. To razumem kot razsvetljenje.
Pred dnevi se mi je v spanju, na platno moje zavesti izrisal sledeči simbol, ki ga sedaj predajam dobi Nove zavesti, ki prihaja. Sredina simbola predstavlja našo Bit. Leva polovica predstavlja delovanje ego zavesti, desna pa delovanje Nove zavesti. Naj služi svojemu namenu.
Dodatno pojasnilo k simbolu:
Leva stran je stanje ego zavesti. Težnja je šibka in delovanje zavesti ni jasno usmerjeno v Življenje. Ego je kot nekakšna leča okoli Bit-i. Resničnost se na leči popači v razdvojenosti med vplivom delovanja kolektivne zavesti, ter delovanjem šibke težnje naše Bit-i. Ta razdvojenost ustvarja iluzijo ločene (ego) zavesti.
Desna stran je Nova zavest. Prebujena Bit z polno, močno in jasno izraženo težnjo, je raztopila lečo ego zavesti. Moč težnje ljubečega bitja je izrazito navzven usmerjeno delovanje v brezpogojni ljubezni. Smo Luč, ki ne rabi goriva. Resničnost je izpolnjena v razsvetljenju.
Resnično Živ(vljenje) je edino ta trenutek, ki se stalno poustvarja. Preteklost in prihodnost sta utvarno dojemanje našega razuma. To verjetno ni tako težko razumeti. Preteklost in prihodnost nista živi. In če sešteješ dve neživosti, ne moreš dobiti živost. Iluzija preteklosti in prihodnosti zato ne moreta vplivati na živost sedanjega trenutka. Ta trenutek je živ sam po sebi. Naša udeležba v tej resnični živosti pa je odvisna od stanja naše zavesti.
