»Oči vidijo tisto, kar si želiš videti,« je dejal Popotnikov glas. »Pa je to resnica? Ali iluzija?«
»Kaj sploh je resnica?« je vprašal Eden.
»Resnice ne moremo videti… slišati… okusiti… otipati…« je dejal Popotnikov glas. »In to je največji človekov problem… Zavedanje. Vidi, sliši… prebere nekaj in hoče verjeti. Mora verjeti. Napaka. Resnica ni nekaj, kar je mogoče ponarediti… Resnica je mozaik, sestavljen iz tisočih drobnih kamnov spoznanj. Ker nismo odprti, razumevajoči, naenkrat lahko poberemo le en kamen… Da pa bi zmogli videti resnico kot celoto, se moramo naučiti razmišljati in razumevati. Mozaik resnice je delo, ki nas presega… presega naš svet… Gledati smo sposobni… pa smo sposobni tudi videti?«
»Kako potem ločiti resnico… od iluzije?« je vprašal Eden.
»Tvoj um, sproščen in neobremenjen s človeškimi predsodki, naj bo tvoje merilo,« je rekel Popotnikov glas. »Tvoj um, ki ga ne ovira razlikovanje, sovraštvo, nasilje… pohlep, sebičnost, zloraba… Tvoj um, svoboden in razumevajoč.«
»Oči vidijo tisto, kar si želiš videti,« je dejal Popotnikov glas. »Pa je to resnica? Ali iluzija?«
