Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Religija-Resnica-Organizacija-Pravila

Organizirane religije so ubile resnico torek, 3. april 2012 @ 05:01 CEST Uporabnik: panefin001 Resnice ni mogoče organizirati, zato je v organiziranih religijah ni. Organizacija potrebuje vsaj dva ali več članov. Med člani veljajo pravila kot so višji-nižji, bolj pomemben-manj pomemben… Vsaka organizacija katerekoli vrste ima določeno hierarhijo in vrednost vsakega člana te organizacije. V teh korelacijah in odnosih med pripadniki organizacije se izgubi tisto kar je povezovalno in kar je enako v vseh. Take umetne delitve so postale pomembnejše od resnice. Resnica vseh teh delitev ne pozna. Resnica je le ena v neštetih oblikah. Zato resnica in organizacija v smislu zgoraj opisanega, ne gresta skupaj. Kadar obstaja odnos v katerem se ti in jaz srečujeva na isti valovni dolžini in v prvi vrsti kot dva enakovredna bitja, ki so nama skupne primarne reči kot so rojstvo in smrt, potreba po ljubezni, sreči, miru…, potem obstaja med nama povsem drugačen odnos kot je to znotraj organizacije. Organizacija ubije to pristno in primarno ko daje pomen sekundarnemu, saj prav delitve izhajajoče iz tega, proizvajajo vsemogoče konflikte in nerazumevanja. V taki zmešnjavi ne komunicira več človek s človekom, temveč pozicija s pozicijo kar pa je nekaj povsem mehanskega in neživljenjskega. V pristnem direktnem odnosu v katerem ni manj ali več vrednega, sicer obstajajo zunanje različnosti, tisto primarno in povezovalno, človeško in ljubeče pa nam je skupno in nas povezuje. V takem odnosu ne obstaja trenje. Vse to torej ne pomeni, da se je nepotrebno organizirati v smislu kake projektne, športne ali druge skupine in delati timsko. Navsezadnje je vsako podjetje, tovarna, ali država svojevrstna organizacija. Govorim le o dejstvu, da bo sodelovanje znotraj posameznih členov veliko bolj kvalitetno, v kolikor obstaja zavedanje kaj je drugotnega pomena in se v to ne bomo zapletali. Glede fizičnega obsega in delitve dela so le te torej potrebne, tiste psihološke in razdiralne v smislu poveličevanja pomembnosti enega na račun drugega člena pa odpadejo, saj niso resnične ampak umetne. V pristnem ozračju, ki je posledica zavedanja vsega tega in kjer energija ne odteka na nepomembne reči, je omogočeno pravilno delovanje. »Čudež« take povezanosti omogoča presežke, ki jih ni mogoče ustvariti z nobeno umetno organizirano hierarhijo. Namreč globoko v vseh nas obstaja tisti občutek, ki nam omogoča pravo sproščenost in delovanje s polno energijo, šele ko začutimo enakovrednost in pravo povezanost v odnosu. Vse drugo predstavlja napor, ki pa nima nič skupnega z ljubeznijo. Delovanje skozi napor je oblika anomalije v odnosu in posledično izgubljanje energije. Misliti s svojo glavo, zaznavati s svojimi čutili in hkrati biti povezan, je znotraj organizirane religije praktično nemogoče, saj je resnica potisnjena v ozadje kljub temu, da se o njej toliko govori. Resnica je ta, ki dejansko povezuje, vse drugo pa le zgleda kot povezovanje, ki to v resnici ni. Prav zaradi teh dejstev organizacija, ki je bolj pomembna sama sebi kot ji je pomembna resnica, nenehno mora braniti svoje meje in krepiti svoje vrste in to na vsak način, ter dostikrat za vsako ceno. Organizirane religije so zavoljo vsega tega popolnoma neprimerne za podajanje resnice v njeni pristni in izvorni obliki, saj jo v bistvu popačijo in priredijo potrebam lastne organizacije. To o čemer pridigajo organizirane religije je le teorija in predstava, ideja o resničnem, saj se vse po vrsti raje trdno oklepajo lastnih meja in postavljenega sistema. Tako se brani ideja o »resnici«, kar pa s samo resnico nima nič skupnega. Sistem je skratka postal bolj pomemben samemu sebi od same resnice. Posledice so porazne. Tam kjer so meje, ne more biti svobode, tam kjer pa ni svobode ni resnice. Je le odvisnost od organizacije (ideje), ki ji posameznik pripada. Osvoboditev od vsega tega, prinese jasnost videnja in direktnega zaznavanja tega kar je resnično in ni ujeto v okvirje nobene organizacije, še najmanj religiozne. Lepota resnice ni ujeta v nobeno religiozno organizacijo, saj jim ne pripada ampak je od njih osvobojena. Mirko Katalenič Komentarji (21) www.pozitivke.net