Razsvetljenje in vsakdanje življenje, ter tisočletne zablode o le temu
nedelja, 30. oktober 2011 @ 05:02 CET
Uporabnik: panefin001
Je razsvetljenje nekaj za navadne ljudi, ali je le za izbrane?
Ob prebiranju duhovnih vsebin v glavnem iz vzhoda, je o razsvetljenju zapisanih veliko besed in opisov.
Podani so tudi mnogi načini in opisane številne poti, kako se do razsvetljenja pride.
Razne duhovne avtoritete, še bolj potrjujejo te stare zapise in svete razlage in posledično se je v ljudeh vtisnilo, veliko najrazličnejših predstav o razsvetljenju.
Toda kaj je v resnici razsvetljenje?
Kaj naj počnem s tem razsvetljenjem, v kolikor do njega pridem?
Kaj bo z mojim dosedanjim načinom življenja, v kolikor se razsvetlim?
Je razsvetljenje žarek svetlobe?
Je razsvetljenje omogočeno le v nekaterih duhovnih svetovih, kot jih opisujejo mnoge filozofije in verstva iz vzhoda?...
Je razsvetljenje v bodočih življenjih?
Lahko bi še in še navajal različne opise razsvetljenja, a spoznal sem golo resnico, da vsi ti opisi in vse razlage, niso razsvetljenje.
Razsvetljenje je popolno prenehanje stanja ločenosti in dvojnosti, ko ni delitev na tebe in mene.
V sled tega, je to stanje zaceljenosti v katerem ni nobenih predstav o razsvetljenju, saj je ravno zaradi odsotnosti vseh predstav o njemu, to stanje živo.
Razsvetljenje pomeni biti povsem buden, za to kar je.
Zato biti razsvetljen pomeni videti in slišati jasno in brez pregrad, brez predstav, brez opisov.
Stanje v katerem si tukaj in sedaj in slišiš, ter vidiš vse povsem direktno in brez cenzorja, ki mu rečemo razum (misel) in v katerem ni opazovalca ter opazovanega, ampak je vse ena celota, je stanje razsvetljenosti.
Vedeti kaj to stanje je, ni mogoče dokler sam nisi v tem stanju.
Stanje razsvetljenosti je odsotnost vsake mističnosti, vsake vezanosti za katerokoli vero ali ideologijo, saj je to stanje totalne izpolnjenosti v katerem ni več nobene potrebe v karkoli verjeti, ali čemurkoli slediti.
Vse kar je resničnega in živega, je razodeto kot je le lahko.
Tako stanje je lahko le trenutno, lahko se ponavlja periodično za dalj ali manj časa, ali je trajno.
Razsvetljenost pomeni popolno jasnost, glede nečesa.
Zato je nekomu lahko povsem jasno nekaj, kar drugemu pač ni in obratno.
Razrešiti vse nejasnosti do stopnje, da nič več ni nejasnega, je razsvetljenje.
Pri tem ne smemo zamešati jasnosti npr. glede neke matematične enačbe in jasnosti o življenjskih vprašanjih.
Jasnost glede matematične enačbe, nikakor ni absolutna, saj je rezultat najboljših kombinacij iz stanja dvojnosti, torej iz stanja starega, stanja relativnega in pogojenega, iz stanja razuma.
Take reči veljajo le do meja materialnega, a tukaj govorimo o stanjih, ki presegajo meje materialnega.
Torej zakaj tako stanje, ne bi bilo za današnjega, sodobnega človeka?
Je narobe videti in slišati več?
Je narobe biti osvobojen tisočletnih predstav in vzorcev, ideologij in verstev?
V kolikor smo vsaj malo zavestni, da so v teh starih vsebinah in vzorcih vsebovani tudi vzorci nasilja in zgrešenih odnosov do sebe in sveta, potem v zvezi s tem ne bomo imeli problemov.
Kadar pa želimo ohranjati staro, zato ker nas je strah, ker se bojimo izgubiti lažno varnost, ki nam jo daje tradicija in vse staro, potem bomo te vsebine še naprej prenašali iz generacije v generacijo, do dokončnega zloma civilizacije.
Sodoben človek, ki je strokovnjak na svojem področju, danes živi kot suženj samega sebe in sistema, ki ga je pomagal soustvariti vede ali nevede.
Sodoben človek žal nima kvalitete plemenitosti in nesebičnosti, ni srečen in ni človek, ki bi imel srce in dušo.
Zato za mene to ni sodoben, temveč nazadnjaški in zastarel prazen, hladen robot, ki je kot tak dejavnik vsega gorja, kateremu smo danes priča v svetu na vsakem koraku.
Dokler bo tak človek le parcialni strokovnjak in ne bo čutil, ter doživljal povezanosti z vsem stvarstvom, temveč bo deloval iz stanja ločenosti in dvojnosti, bo svet propadal do dokončnega propada.
Razsvetljen človek je lahko strokovnjak na svojem področju in hkrati človek, ki opravlja svoje dnevne aktivnosti, hodi v službo ali vzgaja otroke…
Zakaj temu ne bi bilo tako?
Le zato, ker imamo predstave o takih in drugačnih »duhovnih« rečeh.
Toda tako stanje ni možno kupiti od drugega, ga ni mogoče prekopirati iz kake knjige in se ga naučiti.
Tega se ne da narediti na tak način in po mojem videnju, je to tudi največji problem današnjega sveta.
Nihče nas tega ni učil, nihče nam ni pokazal kako se tega lotiti.
Zato so posamezniki, ki se lotijo tovrstnih vprašanj, lahek plen silnih prodajalcev lažne duhovnosti, ali zapadejo v take ali drugačne lastne predstave.
Da bi spoznal sebe, ti ni potrebno hoditi v Indijo ali kakemu guruju, saj vse kar si, nosiš s seboj.
Ti si ta knjiga.
Zato sebe lahko spoznavaš ob dnevnih opravilih in dnevnih izzivih, v stvarnem in realnem življenju in ne tam nekje, v kaki puščavi ali ašramu.
To kar bi moral narediti je, da se osvobodiš vezanosti za »duhovne« avtoritete, saj v odvisnosti od videnja drugega, ne spoznavaš svoja lastna, ampak bereš knjigo nekoga drugega.
V kolikor ne spoznavaš svoje odzive na vsakdanje odnose, pa če so pravilni ali ne, ne moreš razvozlati ta klobčič imenovan »sebe«.
Prebiti se do stanja razsvetljenosti, do stanja popolne jasnosti, ni mogoče dokler si poln predstav, dokler slediš čemurkoli ali komurkoli, dokler v samemu sebi nisi povsem razkrinkal mehanizme delovanja samega sebe (razuma) in dokler na tak način, ta sebe naravno in brez prisile, ne utihne.
V tej tišini je živa resnica o ne ločenosti in v takem stanju razsvetljenosti, je živa tudi ljubezen.
Razsvetljenje je naše najbolj naravno stanje, ki smo ga izgubili, ker se je razum postavil nad vse in čez vse.
Razum zna ogromno tega, a ne pozna ljubezni.
Brez ljubezni pa lahko počnemo karkoli, a rezultati bodo zmeraj in ponovno, nova in nova uničenja.
Življenje v miru je možno, za vse nas in nam je tukaj pred nosom.
Le mi sami, smo ovira do tega stanja.
Ob prebiranju duhovnih vsebin v glavnem iz vzhoda, je o razsvetljenju zapisanih veliko besed in opisov.
