Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Razprava_O_Bolezni_Janeza_Drnovska

Kaj se lahko naučimo iz razprav o bolezni predsednika Drnovška? torek, 7. marec 2006 @ 05:17 CET Uporabnik: Pozitivke Piše: Vesna V. Godina v novi Vivi www.viva.si Zadnjič smo se sicer vrnili k hrani, govorili smo o zelenjavnih sokovih, za tokrat sem vam obljubila nadaljevanje. Našli ga boste v receptih za zelenjavne sokove, ki vam lahko nadomestijo tudi kak obrok, denimo večerjo, zlasti če se hočete temeljito prečistiti ali izgubiti kak odvečen kilogram, ki ste ga pridelali med prazniki. Kljub temu bom tokrat nekaj več napisala o "primeru Drnovšek". Naš predsednik države je namreč, odkar je razkril, da je pri zdravljenju raka uporabil tudi alternativne pristope, ni samo dvignil veliko prahu, temveč je postal prava medijska zvezda. Ljudje ob njegovih izjavah skomigajo in se zgražajo, se prepirajo in modrujejo, napovedujejo mu skorajšnjo smrt ali razglabljajo o njegovi neprištevnosti, ki naj bi bila posledica metastaz v možganih. Skratka, cel spekter odzivov, od odobravanja do neokusnosti prve vrste. Drnovškov pristop skozi livingstonsko logiko In vendar je vse, kar počne g. Drnovšek, in kar o tem, kar počenja, govori, skrajno razsodno. Kar počne g. predsednik, je v osnovi to, kar je vrsta pristopov, ki so preučevali raka ne zgolj skozi uradno medicinsko optiko, ampak tudi širše, ugotovila, da je za bolnike z rakom nadvse koristno. Koristno v vsaj dvojnem smislu: v času njihove bolezni znatno izboljša kakovost bolnikovega življenja; marsikateremu bolniku pa se zdravstveno stanje zaradi izvajanih ukrepov izboljša, lahko celo do ozdravitve. Ja, prav ste slišali: marsikateri bolnik, med njimi tudi takšni z brezupnimi diagnozami in smrtnimi napovedmi, je preživel in je zdaj zdrav, ker je upošteval in izvajal navodila, za katera so tako imenovani alternativni pristopi ugotovili, da delujejo. Poleg že večkrat omenjene Jennie, ki je tudi meni povedala za Livingston, gre na tem mestu omeniti kopico drugih, živih ljudi, pri katerih je možno povedano tudi preveriti: od zdravnika dr. Kennetha C. Forrorja (onkologa, ki je zdravil s kemoterapevtiki, a se za to zdravljenje, ko je sam dobil raka, ni odločil, ampak se je pozdravil z livingstonsko terapijo) do naše nekdanje sorojakinje, novinarke Mine Dobić (imela je raka na jajčnikih 4. stopnje, zdravniki so ji napovedovali le še dva meseca življenja, pozdravila pa se je ob pomoči diete in sprememb življenjskega sloga po navodilih makrobiotika Mičija Kušija). Morda sploh ne bi bilo slabo, če bi se dvomljivci in kritiki najprej obrnili na katerega od njih, poslušali njihovo zgodbo, nato premislili, kaj govori ta zgodba, in šele nato podajali sklepe in sodbe. Enako kot bi bilo morda dobro, da bi si prebrali katero od izvrstnih knjig, na primer knjigo W. Johna Diamonda, W. Leeja Cowena in Burtona Goldberga An Alternative Medicine Definitive Guide to Cancer (Tiburon, California: Future Medicine Publishing, Inc, 1997), v katerih 23 zdravnikov, ki se ukvarjajo z integrativnim zdravljenjem raka, predstavlja svoje pristope in ugotovitve. Te ugotovitve potrjujejo to, kar je ugotovila že dr. Livingstonova: da je za bolnika z rakom odločilno, da se zdravi celovito, kar pomeni predvsem, da preide na ustrezno vegetarijansko dieto, da spremeni življenjski slog in da spremeni samega sebe. Drnovšek zdaj Vsekakor se večina strinja, da je g. Drnovšek to tretjo točko - namreč spremembo samega sebe - v praksi uspešno izvedel. Nekaterim to ugaja, drugim ne. Nekateri se navdušujejo. Drugi se zgražajo. Kritizirajo. Zasmehujejo. Toda kakršnikoli že so odzivi, vsi ugotavljajo, da je g. Drnovšek zdaj drugačen, kot je bil prej: bolj odprt in neposreden, da se celo šali in smeje. Pravzaprav se smehlja. In to skoraj ves čas. Vse to me spominja na napotke naše klinične psihologinje z Livingstona: " Čim večkrat se nasmejte. " Smehljajte se vsakič, ko se spomnite na to. " V glavi opravite življenjsko inventuro in se odločite, da boste počeli stvari tako, kot to ustreza vam, in da boste počeli, če je le možno, zgolj in samo stvari, ki jih želite početi, ki vas, če že ne osrečujejo, pa vsaj spravljajo v dobro voljo. " Delajte le stvari, za katerimi lahko stojite, in to tako, da boste vi (in ne drugi) vedeli, da delate prav. Torej ne počnite tega, kar od vas pričakujejo drugi. Ampak to, kar vi mislite, da je prav. Drnovšek zdaj počne vse to. To dela. Na splošno zgražanje nekaterih. Naša klinična psihologinja bi mu ploskala. Gotovo. Drnovškova dieta Toda Drnovšku bi ploskala tudi naša livingstonska dietologinja. Svoj novi način prehranjevanja je namreč opisal takole: ne uživa mesa in živalskih izdelkov, kot so jajca in mleko. Namesto mesa si pripravi tofu, poleg kruha jé orehe, lešnike, brusnice. Uživa krompir in veliko zelenjave. Ne pije alkohola in pije filtrirano vodo, saj ima v hiši vgrajen filter za prečiščevanje vode. Kupuje predvsem biohrano, po katero hodi tudi na biokmetije, saj skupaj s hrano noče vnašati v telo pesticidov in konzervansov. Skratka, popolna livingstonska dieta, seveda ob predpostavki, da je iz prehranjevanja izključen tudi sladkor. Da ne bo pomote: nikakor ne natolcujem, da je g. predsednik prevzel livingstonsko dieto. Ne. Je pa prevzel enega od načinov prehranjevanja, za katere so tako rekoč vsi integrativni in alternativni zdravniki ugotovili, da je pri bolnikih z rakom vsaj blagodejen, če že ne kar zdravilen. S pravilno prehrano si je zdravstveno stanje izboljšalo veliko ljudi. S pravilno prehrano je raka tudi ozdravilo zelo veliko, več sto tisoč ljudi. Zgoraj omenjena Mina Dobić je ena od njih. Vsi dvomljivci lahko to preverijo pri njej osebno. Navsezadnje o svojem zdravljenju s hrano poroča tudi Lojze Peterle. Livingstonska dieta potemtakem ni edina in izključna oblika prehranjevanja, ki je dobrodejna za bolnike z rakom. Livingstonska dieta je pač eden od teh načinov prehranjevanja. Vsekakor pa je to način, ki je nemara eden od prvih tudi v praksi pokazal rezultate, saj njegova tradicija sega v leto 1969. In še … Obstaja pa še ena ključna reč, na katero je v izjavah o svojem raku in njegovem zdravljenju opozoril g. Drnovšek. Navidez majhna, saj jo večina komentarjev in kritikov sploh ne omenja in nemara niti ne zazna. Majhna reč, ki pa je ključna. G. Drnovšek je namreč omenil, da ga v resnici ni pozdravil nihče, da je to naredil sam. Da so bili nasveti dr. Keleminovića v določeni fazi zanj nadvse koristni. Da gre za to, da alternativna medicina človeku lahko podeli impulz, da začne sam iskati odgovore in uvajati spremembe. Tu se po izjavi g. Drnovška pokaže instinkt vsakega posameznika, ki mu pove, kaj mora v življenju spremeniti. Tudi to stališče bi na Livingstonu pozdravili. Livingstonska terapija namreč temelji na dejavnem sodelovanju bolnika. Ali kot so nam povedali: "Mi vam lahko povemo, kaj morate narediti. Toda v resnici morate vse narediti sami. To lahko naredite samo vi. Sami zase." Gre torej za logiko, da zdravnik ni edini aktivni akter v zdravljenju. Ne, to je tudi bolnik. Gre za še več: gre za to, da pri takšnem zdravljenju vednost o bolezni iz zdravju preneha biti zdravnikov monopol. Zdravnik ni več tisti, ki ve vse. Ni več tisti, od katerega je vse odvisno. Ne, zdravnik ve le nekaj o bolnikovi bolezni in zdravljenju. Tisto, kar ve, je seveda ključno. Ni pa vse. O svoji bolezni in zdravljenju ve ogromno tudi bolnik. In to védenje je vsaj enako pomembno kot zdravnikovo. To védenje je treba pri zdravljenju upoštevati, kajti v nasprotnem primeru zdravljenje praviloma ne uspe. Kakor sem sprva v to tezo livingstonske terapije morda dvomila - čeprav sem vedela, da imam raka, ko zdravniki te diagnoze še niso mogli postaviti (in prav temu védenju se imam zahvaliti za zgodnje odkritje bolezni), in čeprav sem natančno vedela, zakaj sem dobila raka in kaj moram spremeniti, da bom zdrava - sem zdaj čedalje bolj prepričana v njeno pravilnost. Kajti ljudje, ki prihajajo na moje delavnice, vedno znova povedo, da vedo, zakaj so dobili raka. Vedo tudi, kaj morajo spremeniti v svojem življenju, da bodo zdravi. Imajo torej bistveno védenje o svoji bolezni, ki pa ga ne upoštevajo, saj v postopkih uradne medicine zanj ni prostora. Še več: s tega zornega kota je celo smešno. Docela nepomembno. To je narobe. Vsaj po livingstonski logiki. Vsak bolnik z rakom mora aktivirati svoje nezavedno védenje o lastnem zdravju in bolezni. Ta instinkt, kot pravi g. Drnovšek, ki pa to ni, saj gre v resnici za védenje, potisnjeno v naše nezavedno. Vsakdo ga mora ne le v največji možni meri aktivirati, temveč tudi v največji možni meri vključiti v svoje postopke zdravljenja. To je ključno za uspešen potek zdravljenja. To je nekaj, kar lahko stori le bolnik sam. Tega zanj ne more narediti noben zdravnik. Seveda drži, da zdravniki vsemu temu praviloma ne verjamejo. Toda to z resničnostjo in pravilnostjo vse zadeve nima prav nič opraviti. Ne le, da se tudi zdravniki motijo. Tudi védenje zdravnikov je samo delno. To seveda pomeni, da so vsaj deloma nevedni. Da nekaj vedo. Nečesa pa ne. S tem seveda ni nič narobe. Dokler to ne škodi bolnikom. To pa je že nov problem. Problem, s katerim se bomo nekoliko podrobneje ukvarjali naslednjič, ko se bomo dotaknili vprašanja epistemoloških zagat sodobne zahodne medicine. Do takrat se imejte karseda lepo. Veselite se prihajajoče pomladi. Sama si že kupim kak tulipan. Vesna V. Godina Za bolnika z rakom je odločilno, da se zdravi celovito. Livingstonska dieta ni edina in izključna oblika prehranjevanja, je pač eden od teh načinov. Vsak bolnik z rakom mora aktivirati svoje nezavedno védenje o lastnem zdravju in bolezni. Pa še: Recepti za vaše najljubše zelenjavne sokove Poleg korenčkovega soka, ki je del železnega repertoarja diete bolnikov z rakom, lahko v jedilnik vključite tudi katerega od naslednjih sokov. Ti naj bi pri bolnih ne zamenjali obveznih količin korenčkovega soka, lahko pa so eden od ostalih obrokov: dopoldanska malica, popoldanska malica ali večerja. Poskusite, ne bo vam žal! Sok 1: 1 zelena 1 korenček 1 peteršilj 1 pesa Sok 2: 1 glave zelja 2 korenčka 1 pesa Sok 3: 1 paradižnik 1 pesa 1 jabolko 1 jedilna žlica žitnih kalčkov vodna kreša Sok 4: 1/3 brokolija 2 korenčka 1 jabolko 1 kumara Če vam hladni sokovi ne ustrezajo, jih lahko pogrejete - v keramični, stekleni ali jekleni posodi, vendar ne do vrelišča! Če dodate še žlico smetane in sveže narezan peteršilj, dobite zelo okusne in zdrave zelenjavne juhe. Vesna V. Godina Komentarji (0) www.pozitivke.net