Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano in soavtorica knjig Zdravje je naša odločitev ter Zdrava prehrana je prava odločitev, ki je svojo poklicno kariero začela kot tehnolog v nekdanji Emoni, Mesni industriji Zalog, je v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija izjavila: »Pršut je varno živilo in zelo, zelo zdravo. Beljakovine v pršutu so tiste, ki izboljšajo celotni mehanizem hormonov. To je resnično antidiabetično živilo.«
O prekajeni slanini je povedala: »Te maščobe sploh niso nezdrave, kajti maščobe imajo tudi vitamin A in vitamin B2, ki pomaga pri razgradnji maščob. Imajo 45 nenasičenih maščobnih kislin in 37 nasičenih.« Merljakova priporoča tudi kožnate klobase: »Kdor ima težavo z obrabo hrustanca, bi mu tudi priporočala kožnate klobase.
« Perutnina: »Humani zakol – to je zelo pomembno za kvaliteto mesa. Kdor ima težave z depresijo ali nespečnostjo, posebno priporočam perutnino, zaradi vitamina B3.« Jetrna klobasa in jetrna pašteta: »Svinjska jetra imajo največji odstotek železa, tisti, ko so slabokrvni, bi bilo dobro, da se poslužujejo vseh izdelkov iz jeter.«
Za analizo izjav Merljakove smo zaprosili Matjaža Kovšeta, neodvisnega raziskovalca, ki se zadnja leta aktivno ukvarja s preučevanjem človeške prehrane, še posebej z nizkomaščobnim presnim veganstvom. Objavljamo njegov odgovor.
»Strokovnjaki« za prehrano zaradi dreves spregledajo gozd Eno izmed načel, ki ga pri prehrani nekritično sprejemajo mnogi, je, da vedno in povsod velja “več je bolje“. Posledično potem izpostavljajo posamezna živila glede na vsebovanost posameznih hranil. Dejstvo je, da je večina bolezni današnje dobe povezana s prevelikim vnosom določenih hranil in ne s pomanjkanjem (recimo bolezni srca in ožilja, diabetes, itd.). Za katerokoli hranilo namreč velja, da je tako pomanjkanje kot tudi preveč hranila škodljivo.
Za lažje razumevanje si predstavljajmo nalivanje goriva v rezervoar avtomobila: ko natočimo poln rezervoar, bo vse, kar je več od prostornine, ki je na voljo, odteklo iz rezervoarja. Podobno se dogaja z mnogimi hranili v človeškem telesu. Medtem ko nekatera hranila telo zna shraniti, si z mnogimi, ki jih je vnesemo v večjih količinah, kot je potrebno, nima kaj početi. Izpostavljenost soncu, kot drug primer, je prav tako bistvenega pomena za naše zdravje, a prevelika izpostavljenost lahko vodi do opeklin.
Skratka, kot kažeta oba enostavna primera načelu “več je bolje“ ne gre slepo zaupati oz. je v mnogih situacijah popolnoma zgrešeno. Zelo pogosta napaka “strokovnjakov“ za prehrano je tudi, da zaradi dreves spregledajo gozd. Hranila namreč sovplivajo druga na drugo in pogosto nam poljubno velik vnos določenega hranila ne bo prav nič koristil, če ne bo v pravem razmerju z drugim hranilom. Lep primer je recimo ta, da je za dovolj dobro absorpcijo kalcija potreben tudi vitamin D, v nasprotnem primeru ne bo pomagala prav nobena količina kalcija.
Prehranski »strokovnjaki« zamolčijo negativne učinke Prav tako je zelo pogosta in velika napaka, da se izpostavi nek domnevno pozitiven učinek in se zamolči negativne učinke. Za primer navedimo dejstvo, da uživanje alkohola znižuje krvni pritisk. Absurdno bi bilo iz tega izpeljati trditev, da je uživanje tako strupene snovi, kot je alkohol (ki dobesedno ubija celice v človeškem telesu), zdravilno za človeško telo.
Drug zelo absurden primer, ki pa je na žalost zelo blizu logike raznih prehranskih “strokovnjakov“, nam lahko predstavlja rastlina strupeni octovec (toxicodendron radicans), ki je znana po tem, da vsebuje izjemno velike deleže raznih hranil in pri tem zelo izstopa v primerjavi z ostalimi viri. S tega vidika sodi med najbolj hranljivo rastlino. A kljub temu zaradi velike vsebnosti strupa nikomur ne pade na pamet, da bi jo uvrščal v svojo prehrano.
Podobno kot v znani zgodbi, kjer so slepci poskušali opisati slona tako, da ga je vsak opisal glede na predel, kjer ga je lahko otipal, in so pri tem podali zelo raznolike opise, se dogaja tudi v primeru dezinformacij, ki jih širijo razni prehranski “strokovnjaki“. Pri širjenju informacij glede na svoj razdrobljen pogled in pristop lahko sicer podajajo korektne informacije o vsebnosti posameznih hranil v določenih živilih in celo navajajo pozitivne učinke posameznih hranil, a kljub temu niti približno ne seznanijo prejemnikov svojih sporočil na povsem korekten način. Pravzaprav jih zaradi tega, ker zamolčijo negativne učinke, hote ali nehote zavajajo in jim lahko s tem povzročijo veliko škodo.
V medijih se vsakodnevno sicer pojavlja ogromno nasprotujočih si informacij. A res redki so tisti, ki še niso slišali o škodljivosti živil živalskega izvora za človekovo zdravje. Na srečo imamo tudi v slovenščini dostopnih vedno več znanstveno podkrepljenih virov, preko katerih lahko vsak posameznik pride do pomembnih informacij o zdravem načinu prehranjevanja za človeka. Od prevedenih knjig omenimo veliki uspešnici, kot sta Kitajska študija in McDougallov program. Prav tako pa se veča tudi ozaveščenost med Slovenci, ki vedno bolj kritično in ozaveščeno spremljajo tuje in domače vire s tega področja.
Enostavno vodilo za zdravo prehranjevanje je veganstvo Bralci prav tako lahko na zelo enostaven način preverijo oceno vsebovanosti posameznih hranil v določenih živilih z vrsto različnih orodij na spletu. Eno izmed takih je možno najti na strani: www.cronometer.com. Vstavimo lahko vsa živila, ki smo jih zaužili, in dobimo oceno, katera posamezna hranila in v kolikšni meri smo vnesli.
Podajmo na koncu še edini pravilen odgovor na vprašanje, koliko posameznih hranil je potrebno najmanj oz. največ vnesti v telo: dovolj. V naravi je za vsako živalsko vrsto primerno poskrbljeno, da z relativno lahkoto poskrbi za vse potrebe, ki jih potrebuje za uspešno preživetje, sicer ji grozi izumrtje. Na srečo tudi človek ni nobena izjema in enostavno vodilo k bolj naravnemu in posledično bolj zdravemu načinu življenja je, kar se prehrane tiče, rastlinska prehrana, ki naj bo čim bližje izpolnjevanju naslednjih kategorij: nepredelana, sveža, biološko pridelana in zrela, sadje ter zelenjava in možno občasno uživanje oreškov ter semen.
Marija Merljak, svetovalka za zdravo prehrano in soavtorica knjig Zdravje je naša odločitev ter Zdrava prehrana je prava odločitev, ki je svojo poklicno kariero začela kot tehnolog v nekdanji Emoni, Mesni industriji Zalog, je v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija izjavila: »Pršut je varno živilo in zelo, zelo zdravo. Beljakovine v pršutu so tiste, ki izboljšajo celotni mehanizem hormonov. To je resnično antidiabetično živilo.«
