V daljni zgodovini so znali zelo dobro opazovati nebesna telesa, zvezde in planete ter izsledke svojih raziskovanj čudovito uporabiti v prid svojega življenja. Smo mi vse to, pametni in oboroženi z vso računalniško in drugo tehnično mašinerijo, preveč zanemarili? Prepričana sem, da res. Vsaj malo.
Stoletna pratika devetnajstega stoletja od 1801 do 1901 je bila prvotno napisana v nemščini in so jo v slovenščino prestavili ter prvič natisnili leta 1840. Ker so izvodi zelo hitro pošli, so jo leta 1847 ponatisnili in tokrat ni bilo nič drugače: slovenskim bralcem je bila razprodana spet v tako kratkem času, da na tretje ponatisu piše: "…V Ljubljani l.1860 Na prodaj pri Leopoldu Kremžerji, bukovezu in kupčevalcu z bukvami." In tudi četrti ponatis leta 1880 je bil hitro razprodan …
To kaže, da smo Slovenci radoveden narod in nas je že takrat zanimalo, kaj in kakšno je naše osončje. Predvsem pa, kaj se lahko od njega naučimo. Takrat je bil najbolj oddaljeni znani planet od Sonca, ki so ga še videli, Uran. Odkrit je bil leta 1781, to je nekaj let pred nemško izdajo Stoletne pratike. Neptuna takrat še niso poznali, saj so ga prvič opazili leta 1846, to pa je ravno v času drugega slovenskega ponatisa te pratike.
"Roka, ki iz oblakov moli, in kačo za vrat derži, je podoba vsemogočnosti božje, ki milijone osolnčij zmirej v enakim redu vlada in ohrani, in nobeno se brez božje volje iz svojiga kraja premakniti ne sme.
Vesoljni svet so bukve, ktere vsak brati zna, desiravno nobene čerke ne pozna; le postopoma pogleduj v te bukve s svojimi očmi proti nebu obernjen, in bral boš v njih: Vsigamogočnost božjo!"
Že takrat so izračunavali veliko različnih vrst kozmičnih števil: lunin krog in zlato številko, sončni krog, nedeljsko čerko, lunino kazalo ali Epakto (latinsko) in druge, ki so jim služili pri načrtovanju takratnega življenja.
Hm, ali morda veste, kako so v tistih časih napovedovali davke? Z rimsko obrestno številko ali napovednim krogom. To je vrsta 15-ih let, vsakokrat na novo začeta. Rimljani so na koncu vsakega kroga 15-ih let napovedali nekatere davke, obresti, činže, kazni …, zato se to obdobje imenuje "rimski napovedni krog". Začel se je 3 leta pred Kristusovim rojstvom in zato ima leto Kristusovega rojstva rimsko obrestno številko 3.
Ta številka se je v uradnih listinah vedno dopisovala poleg tekočega leta po Kristusovem rojstvu. Tako se je vsakdo, posebno proti koncu kroga petnajstih let, znal preskrbeti zastran napovedanih davkov … Bi bili danes veseli takega sistema, kaj? Samo na 15 let bi ga lahko spreminjali!
Na podlagi luninega kroženja so znali natančno izračunati, kdaj bodo pomembna praznovanja in, seveda, kdaj bo Velika noč. Kako izračunamo njen datum?
Vedno pride na nedeljo po prvem ščipu za spomladanskim enakonočjem, določenim po nicejskem zboru leta 325. Torej pogledamo, kdaj je prva polna luna po 21. marcu, ter poiščemo naslednjo nedeljo. Velika noč je lahko najprej 22. sušca (marca) in najpozneje 25. malitravna (aprila). Leta 1818 je prišla najbolj zgodaj, 22. marca. Takrat je bila polna luna na soboto, 21. marca, in prva nedelja ponjej je bila 22. marec. Najkasneje, prav na 25. aprila, je bila Velika noč v letu 1886.
TAJINSTVENA PREROKBA
Neka prastara latinska prerokba pravi takole (originalna navedba v latinščini) :
Quando Marcus pascha dabit, Antonius pentecostabit, Joannes Christi Corpus adorabit : Totus mundus vae clamabit.
kar se v prevodu glasi:
Kadar veliko noč bo Marko dal, Padovanski Anton pa binkoštval, Janez molil svet’ Telo kleče: Tedaj bo vpil celi svet gorje!
Pa si oglejmo letošnje leto! V pratiki za leto 2011 najdemo naslednje:
Velika noč pride na 24. 4. 2011, svetnik Marko pa je na datumu - 25. 4. 2011,
Binkošti so letos na 12.6., Anton Padovanski pa na datumu 13. 6. 2011,
Rešnje Telo je na 23.6. in Janez Krstnik na dan 24. 6. 2011!
Torej, za samo 1 dan narazen! Bomo v letošnji pomladi prav zares, samo zaradi enega dneva zamika v frekvencah nebesnih teles za las ušli usodnemu prekritju, ki bi lahko prizadel naš svet? Koliko izračunov bi potrebovali za ugotovitev natančnega usodnega prekritja navedenih običajev in datumov? Pravi izzivi za matematike in mnoge druge!
Pa predvidevajmo, da prihaja čas, ko si bo Narava (Zemlja-Kozmos) vzela nazaj svoj ugled, ki ga skuša nizkotni človek že kar nekaj časa podlo in arogantno iztrgati in ukrasti iz njenih globin. Morda bo letošnja pomlad z lokalnimi naravnimi dogajanji prav zares dovolj prestrašila človeštvo, da se je bo začelo spet bati in upoštevati njena pravila. Da se ob potresih ljudje ne bodo več smejali in mislili, da jih lahko premagajo ...
Če premislimo in preberemo zgoraj navedene datume z astrološkimi očmi, prepoznamo v kroženju Sonca ter datumu svetnikov v današnjem koledarju in v kroženjem Lune, ljudskih običajih in praznovanjih Lunini zanki ali vozla, severnega in južnega.
Da, seveda … in ravno v zdajšnjih spiralnih vzponih nam ta dva spektakularno prav v tem času prišepetavata skrivne nasvete, ki vodijo ljudstva sveta k uporu zastarelim proti nepravičnim vladavinam ter nas silita v pravo smer za nas. Samo s SPOŠTOVANJEM jima moramo SPREJETI, jima SLEDITI in NAREDITI, kar nam sporočata! Vsak od nas. Pa nam bo zelo verjetno uspelo rešiti svet brez usodne velike katastrofe …
ZANIMIVO PRAŠTEVILO 19
Lunini mlaji pridejo na iste dneve v koledarju na vsakih 19 (julijanskih) let. Tem 19-letnim ciklom rečemo Lunin krog. Zlata številka pa nam pove število let, ki v tekočem luninem krogu potekajo …
In to nas spet spomni na os oziroma par Lunarnih zank (vozlov), ki približno v 19 letih obkrožita Zodiak oziroma celo ekliptiko ter se tako povrneta na prvotno izhodiščno področje.
In kje se bo nahajal tranzitni Severni vozel ali Severna lunina zanka konec aprila 2011? Na velikonočni dan, 24. aprila, bo njegov položaj le malo čez 26. stopinjo Strelca, to pa je natančno na Galaktičnem centru, središču naše galaksije … Slučajnosti pa res ne manjka. In vendar, ali ne velja, da slučajnosti ni?
V daljni zgodovini so znali zelo dobro opazovati nebesna telesa, zvezde in planete ter izsledke svojih raziskovanj čudovito uporabiti v prid svojega življenja. Smo mi vse to, pametni in oboroženi z vso računalniško in drugo tehnično mašinerijo, preveč zanemarili? Prepričana sem, da res. Vsaj malo.
