Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Rastlinski-Patogeni-Organizmi-Kompost




Kako veš da je kompost iz človeškega gnoja varen?

ponedeljek, 25. junij 2012 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Danilo6

Temperatura, čas, biološka raznolikost, antibiotiki, tekmovanje, oviranje.

Pogosto vprašanje je, “Kako veš, da so bili vsi deli komposta izpostavljeni dovolj visoki temperaturi, da je ubila vse patogene organizme? “ Odgovor bi moral biti očiten: ne veš. Nikoli ne boš. Razen, seveda, če boš pregledal vsak kubični centimeter svojega komposta za patogenimi mikroorganizmi v laboratoriju. Kar bi verjetno prišlo par tisoč evrov in pridelal najdražji kompost v zgodovini.

Vendar ni samo vročina komposta tista, ki povzroči uničenje človeških, živalskih in rastlinskih patogenih organizmov, ampak je kombinacija več faktorjev, vključno z:

- tekmovanje za hrano med kompostnimi mikroorganizmi
- oviranje in nasprotovanje med kompostnimi mikroorganizmi
- poraba med kompostnimi mikroorganizmi
- biološka toplota, proizvedena od kompostnih mikroorganizmov, in
- antibiotiki, proizvedeni od kompostnih mikroorganizmov

Na primer, ko so bakterije gojili v inkubatorju pri 50°C brez komposta in posebej v kompostu pri 50°C, so bile v kompostu uničene že po 7 dneh, toda v inkubatorju so živele 17 dni. To nakazuje, da ni samo temperatura odločilna, ki določa o smrti patogene bakterije. Ostali faktorji, ki so navedeni prej nedvomno vplivajo na sposobnost preživetja nedomorodnih mikroorganizmov, kot so človeški patogeni organizmi v kompostnem kupu.

Ti faktorji zahtevajo kolikor je mogoče veliko in raznoliko populacijo, ki se najbolje dosežejo pri temperaturah pod 60°C. Eden izmed raziskovalec navaja, da »je bilo zapaženo pomembno zmanjšanje števila patogenih organizmov v kompostu, ki ni presegel temperature 40°C« Ni dvoma, da vročina ki jo proizvedejo termofilne bakterije uniči patogene mikroorganizme, viruse, bakterije, praživali, gliste in jajčeca, ki bi mogoče bili v človeškem gnoju.

Temperatura pri 50°C, če se obdrži štiriindvajset ur, je dovolj da ubije vse patogene organizme. Nižja temperatura bo rabila več časa, da uniči vse patogene organizme. Temperatura pri 46°C bo rabila cel teden, da uniči vse patogene organizme, višja temperatura bo mogoče rabila le nekaj minut. Nekateri raziskovalci poudarjajo, da bodo vsi patogeni organizmi umrli pri temperaturi okolice (normalna temperatura zraka) če se le pusti dovolj časa.

Ko sta Westerberg in Wiley kompostirala blato iz čistilnih naprav, katero sta cepila z polio virusom, Salomnelo, jajčeca glist, in Candida albicans, sta ugotovila da je v kompostu, ki je imel tri dni temperaturo 47-55°C, je uničil vse te patogene organizme. Ta pojav je bil potrjen tudi od drugih raziskovalcev, vključno z Gotaas-om, ki navaja, da patogeni organizmi ne morejo preživeti temperatur 55-60°C več kot trideset minut do ene ure. Prvi cilj kompostiranja človeškega gnoja, bi torej moral biti narediti takšen kup, ki se bo segrel dovolj, da uniči vse patogene organizme, ki bi se mogoče našli v gnoju.

NI SAMO TEMPERATURA

Vseeno, temperatura v kompostu je previsoko hvaljena lastnost komposta, ki je včasih preveč napihnjena. Ljudje lahko verjamejo, da je temperatura komposta edina ki lahko uniči patogene organizme, torej bodo hoteli, da je njihov kompost vroč kolikor je le lahko. To je pomota. Dejstvo je, da je kompost lahko prevroč, in ko je, uniči biološko raznovrstnost mikrobiološke skupnosti.

Kot en raziskovalec navaja, »Raziskovalci so pokazali, da temperatura ni edini mehanizem vpleten v uničenje patogenih organizmov, in da višja temperatura kot je potrebna lahko v resnici naredi pregrado do uspešne sanitacije pod določenimi pogoji«. Mogoče lahko le ena vrsta (Bacillus stearothermophilus) prevladuje v kompostu med stopnjo velike vročine, in tako izžene ali uniči ostale prebivalce komposta, kar vključuje glive in aktinomicine, kakor večje organizme, katere lahko celo vidiš.

Kompost, ki je prevroč lahko uniči svojo lastno biološko skupnost in zapusti maso organskega materiala, ki se mora znova poseliti, z namenom da se nadaljuje potreben razkroj organske materije v humus. Večja verjetnost je, da bodo takšen steriliziran kompost naselile nezaželene bakterije, kot je Salomenela.

Raziskovalci so pokazali, da biološka raznovrstnost komposta deluje kot pregrada, da bi ga poselile takšne neželene bakterije kot je Salomonela. V odsotnosti biološke raznovrstnosti »prvotne flore«, kar se zgodi pri sterilizaciji zaradi prevelike vročine, se lahko Salmonela razraste.

Biološka raznovrstnost komposta je tudi pomembna, ker pomaga pri razkroju organskega materiala. Na primer, pri visoki temperaturi 80°C, se v treh tednih razkroji le 10% blata iz čistilne naprave, medtem ko se pri 50-60°C, 40% blata razkroji le v sedmih dneh.

BIOLOŠKA RAZNOLIKOST in ANTIBIOTIKI

Nižje temperature očitno dovoljujejo bogatejšo raznolikost živih bitij, kar ima za posledico hitrejši razkroj organske materije. Eden raziskovalec navaja, da se optimalni razkroj izvaja pri temperaturah med 55-59°C in optimalna termofilna dejavnost pri 55°C, obe temperaturi sta enaki temperaturam za uničenje patogenih organizmov. Vendar, študija opravljena leta 1955 na Michiganski Državni Univerzi nakazuje, da se optimalen razkroj dogaja še pri nižjih temperaturah, pri 45°C.

Še eden raziskovalec trdi, da se največji razkroj dogaja med 45-55°C, medtem ko največja mikrobiološka raznovrstnost zahteva temperature med 34-45°C. Očitno še je vedno nekaj prostora v teh ocenah, saj znanost »kompostnega poljedelstva« sedaj še ni tako natančna. Višek toplote, vseeno ni prevelika skrb domačih komposterjev.

Nekateri termofilni aktinomicini, kakor tudi mezofilne bakterije, proizvajajo antibiotike ki kažejo precejšno učinkovitost proti ostalim bakterijam in vendar kažejo nizko stopnjo škodljivosti, ko so se testirali na miših. Vse do ene polovice termofilnih sojev lahko proizvede antimikrobne sestavine, nekatere od teh so se pokazale učinkovite proti E.coli in Salomoneli.

En termofilni soj z optimalno rastjo pri 50°C proizvede snov, ki bo »pomembno pomagala pri zdravljenju okužene površinske rane v kliničnih testih na človeških osebkih. Produkt(i) so tudi spodbudili rast različnih celičnih tipov, vključno z različnimi živalskimi in rastlinskimi kulturami tkiv in enoceličnih alg.« Proizvodnja antibiotikov od strani kompostnih mikroorganizmov teoretično pomagajo v uničenju človeških patogenih organizmov, ki bi mogoče lahko obstajali v organskem materialu pred kompostiranjem.

Tudi če vsak košček kompostnega materiala ni podvržen visoki notranji toploti kompostnega kupa, kljub vsemu postopek termofilnega kompostiranja ogromno pripomore k ustvarjanju higieničnega organskega materiala. Ali z besedami ene skupine kompostnih profesionalcev, »Visoke temperature, ki se dosežejo med kompostiranjem, pomagajo s tekmovanjem in antagonizmom (nasprotovanjem) med mikroorganizmi [t.i. biološka raznolikost] zmanjšajo precej število rastlinskih in živalskih patogenih organizmov. Medtem, ko nekateri odporni patogeni organizmi lahko preživijo in se preostali držijo v hladnejšem delu kupa, vendar je nevarnost za bolezen močno zmanjšana.«

ORGANIZMI DOBRI, SLABI

Če imajo domači komposterji dvome o obstoju patogenih organizmov v njihovem kompostu iz človeškega gnoja, ga lahko on/ona uporabi za okrasni vrt namesto za pridelavo hrane. Na kompostu iz človeškega gnoja lahko zrastejo čudovite grede rož, grmov ali dreves. Nadalje, patogeni organizmi še naprej umirajo, tudi potem ko se kompost doda v zemljo, kar ni presenetljivo, saj imajo človeški patogeni organizmi raje toplo in vlažno okolje človeškega telesa. Kot pravijo raziskovalci Svetovne Banke »celo patogeni organizmi, ki ostanejo v kompostu, izginejo hitro v zemlji.« [Kompostiranje Nočne Zemlje - Night Soil Compostin, 1981]. Na koncu, kompost se lahko testira na patogene v laboratoriju.

Nekateri pravijo, da je nekaj patogenih organizmov v zemlji ali kompostu v redu. »Še en vidik, ki ga dosti ljudi ne vidi je, da ne kompost in ne zemlja nista brez patogenih organizmov. V resnici si ne želiš popolnoma brez patogenih organizmov, zato ker vedno hočeš da ima obrambni sistem na čem vaditi. Torej je majhno število organizmov, ki povzročajo bolezni želeno. Toda to je to.« Patogeni organizmi imajo »minimalno dozo za okužbo« kar niha od enega tipa patogena do drugega, kar pomeni da je potrebno določeno število patogenih organizmov, da se začne okužba.

Ideja, da mora biti kompost sterilen je torej napačna. Mora biti sanitaren (higieničen), kar pomeni da mora biti populacija patogenih organizmov močno oslabljena, zmanjšana ali uničena.

V resničnosti, povprečen domači komposter običajno ve, če je njegova družina zdrava ali ne. Zdrave družine imajo le malo skrbi, in so lahko prepričani da je varno vrnit njihov termofilni kompost zemlji, če upoštevajo preprosta navodila v knjigi Humanure Handbook, glede temperature in zadrževalnega časa. Po drugi strani, bodo vedno ljudje ki so fekofobi in ne bodo nikoli prepričani, da je kompost iz človeškega gnoja varen. Ti ljudje verjetno ne bodo nikoli kompostirali svojega človeškega gnoja, torej… koga briga?

Vir:
humanurehandbook.com
kompostiranjecloveskegagnoja.com - kako uspešno vroče kompostirati na domačem dvorišču

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Rastlinski-Patogeni-Organizmi-Kompost







Domov
Powered By GeekLog