Ali smo že cvet, ki se odpira? Ali se že zavedamo, da je našemu cvetu namenjeno, da »polepša« Rajski vrt? Ali lahko z notranjim očesom že vidimo meglene obrise tega čudeža? Ali čutimo spoštovanje do te veličastne in brezhibne lepote?
Zamislite si, da stojite v takem Vrtu. Vizualizirajte ga. Kaj boste postavili vanj? Kdo ali kaj si po vašem mnenju tam zasluži svoj prostor?
Naj bo Vrt, ki ste si ga zamislili tako čaroben, da vam bo jemalo dih. Tako lep, da se niti premakniti ne boste upali, da ne bi česa pokvarili. Naj vas tako očara, da bi ga lahko v neskončnost božali z pogledom. Naj bo tako veličasten, da boste samo strmeli in vedeli, da v tej popolnosti ni treba nič več spreminjati.
S svojo tiho prisotnostjo mu boste izkazali globoko spoštovanje. Ogovarjali ga boste samo z nemim glasom iz srčike vaše Biti. Le tako ne morete porušiti njegovega ravnovesja. Intuitivno boste vedeli, da je vstop energijam agresivnih čustev prepovedan. So kot rušilne bombe.
Zamaknjeno boste občudovali to kozmični pravljico in mnogi bodo to zamenjali z brezbrižnostjo. Menili bodo, da živite v svojem svetu. Vendar boste živeli v istem svetu kot ostali, le vaša zavest je že zamenjala oči.
Ali smo že cvet, ki se odpira? Ali se že zavedamo, da je našemu cvetu namenjeno, da »polepša« Rajski vrt? Ali lahko z notranjim očesom že vidimo meglene obrise tega čudeža? Ali čutimo spoštovanje do te veličastne in brezhibne lepote? 
