Omejitev potrošništva je nujna, ampak kaj ko nas je na Zemlji vedno več. Občutljiva tematika, ki se je nobena okoljevarstvena organizacija noče lotiti. Porast prebivalstva. Pred 30 leti, ko so internacionalni koncerni začeli prvič ukrepati glede prihodnosti našega planeta, je bilo to le zastavljeno vprašanje, ampak dandanes je nanj težko dobiti direkten odgovor. Ali svet resnično potrebuje nadzorovanje rasti (t.j. rojstev) prebivalstva?
Vprašanje, s katerim se vsak sooča sam doma za štirimi stenami, ampak le redko doživi to vprašanje razcvet v javnosti. Tudi okoljevarstvene organizacije se niso oglasile s kampanjami na to temo. Še več, o tem se ne govori, o tem ni zastopanega javnega mnenja. Tabu tema današnjega časa, ki se še niti ni dodobra odprla svetu.
Že masovna gradnja stolpnic je dober pokazatelj rasti prebivalstva. Priča smo vnovičnemu baby-boomu, ki je posledica sorazmerno dobrega življenja, kar vključuje dobro finančno situiranost posameznikov. A zavedati se je potrebno tudi faktorja kot je življenjska doba ljudi, ki se iz leta v leto podaljšuje. Višja nataliteta in zmanjšana mortaliteta. Ko se ti dve komponenti združita, je rezultat lahko samo preobremenjenost in večja pričakovanja od planeta Zemlja.
V Sloveniji je konec marca 2007 živelo 2.013.597 prebivalcev, 1.023.798 žensk in 989.799 moških. Število prebivalcev Slovenije se je v prvem četrtletju leta 2007 povečalo za 3.220 oseb ali za 0,2 %.
V prvih treh mesecih leta 2007 je število državljanov Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, upadlo za 0,01 % oziroma za 264 oseb. Zmanjšalo se je število moških (za 50 oseb) in tudi število žensk (za 214 oseb). Konec marca 2007 je v Sloveniji živelo 1.956.558 državljanov Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini.
V letu 2006 se je rodilo 18.932 otrok – največ v zadnjem desetletju.V letu 2006 je v Sloveniji umrlo 18.180 oseb (to je najnižje število umrlih po letu 1979); med umrlimi je bilo 64 otrok, starih manj kot eno leto. (povzeto po: http://www.stat.si/tema_demografsko_prebivalstvo.asp).
So taki, ki govorijo, da ni nobene nuje za preplah, in da se lahko na milijone novih ljudi naseli v zgoščene četrti, stolpnice. To so predvsem ekonomisti. Ampak, koliko ljudi je še mogoče stisniti v mesta, ki se že tako ali tako dušijo pod težo prebivalstva – ceste mašijo kolone avtov, polnih avtobusov, pešci drug drugega ovirajo ob nedeljskih sprehodih, itd.
Ne čudi, da se okoljevarstvene organizacije zelo previdno, če sploh kdaj, dotikajo te zelo delikatne teme. Posledica so zelo emotivni in težki dvoboji. Prvi tak je priseljevanje in izseljevanje. Težave s priseljevanjem tujcev pestijo zavoljo masovne porasti prebivalstva predvsem Anglijo, Nemčijo in ostale bogate države, ki potrebujejo poceni delovno silo.
A prav tako, če ne še bolj, je zelo čustvena tema tudi nadzorovanje rojstev. Ljudje bi kaj hitro razburjeno poskočili, če bi nam vlada govorila, koliko otrok sme imeti družina. Bridek priokus so tej tematiki dodali indijski entuziasti v 70ih in 80ih letih, ko so indijski vladni programi zapeljevali mlade moške v vazektomijo.
In še vedno se postavlja vprašanja ali naj se izvedejo kampanje, uredijo zakoni, ki bi družinam dovoljevali največ do dva otroka, ker drugače uničimo planet? In bi delovalo? Internacionalno so populacijsko politiko pohabile ZDA in Vatikan, ki so proti splavu in kontracepciji. Jim je uspelo prestrašiti okoljevarstvene organizacije, ki sedaj nerodno molčijo?
Ko so izzvani, imajo okoljevarstveniki jasne argumente, da ubranijo svoj umik iz populacijske debate. Insistirajo, da je pomanjkanje vode, uničevanje gozdov, osiromašenje zemlje, narasle količine emisij CO2-ja, posledica potrošništva in življenjskega sloga, ne pa povečanja števila ljudi na Zemlji.
Izpostavijo, da povprečen Američan proizvede 20 ton ogljikovega dioksida letno, medtem ko nekateri izmed tistih, ki živijo na področjih, kjer je zaznana največja porast prebivalstva, kot je Afrika, proizvedejo le majhen odkrušek tega. Vztrajajo, da lahko Zemlja podpira 9 bilijonov ljudi kot nas bo predvideno do leta 2050, če bo vsak živel bolj skromno.
A vseeno nekaj okoljevarstvenikov vztraja, da mora biti nadzorovanje prebivalstva v načrtu v dobrobit vseh nas. Občutljiva tematika potrebuje odraslo rešitev. To pomeni, da se bo potrebno in to kmalu pogovoriti o potrošniških vzorcih in o številčnosti prebivalstva. Zemlja nam ponuja rešitve že ves čas, nekatere smo prepoznali prepozno. Sedaj je vse, kar potrebujemo merica zdrave kmečke pameti, da se pravilno odločimo. In seveda, odpovedati se bomo morali marsičemu, pa najsi še tako bridko zveni.
