Piše: Vlasta Žvikart, mag. farmacije v novi Vivi www.viva.si
Kako jemati zdravila in minerale? Kljub dobrim namenom o čim manjši (raje recimo: čimbolj racionalni) uporabi zdravil in prehranskih dopolnil ne moremo zanikati, da zdravila rešujejo življenja in da je naša vsakdanja prehrana povečini tako osiromašena in industrijsko predelana, da moramo vsake toliko le poseči po prehranskih dodatkih. Da bodo oboji čim bolje učinkovali, moramo biti pozorni na to, kako jih jemljemo. Ena od pomembnih stvari, ki pripomore k pravilnemu delovanju zdravil in prehranskih dopolnil, je izogibanje njihovemu součinkovanju.
Seveda vse interakcije ne spremenijo optimalnega učinka zdravila, ki ga želimo doseči. Klinično pomembne so tiste, pri katerih je učinkovitost in seveda tudi varnost zdravila spremenjena v tolikšni meri, da je treba prilagoditi režim odmerjanja, spremenjeno delovanje zdravila pa nastopi pri priporočenih terapevtskih odmerkih.
Interakcije zdravil so v resnici neželeni učinki, ki jih imajo lahko zdravila, če jih uživamo skupaj z nekaterimi drugimi zdravili ali s prehranskimi dopolnili.Vprašanje součinkovanja zdravil je postalo še posebno pomembno v obdobju vse večje porabe zdravil. Ta je posledica prehitrega življenjskega tempa, ko moramo kratkem času opraviti preveč stvari, zaradi česar nas mučijo nespečnost, prebavne težave, pomanjkanje energije, slabo razpoloženje, pogosta prehladna obolenja in številne druge nevšečnosti.
Nevarnosti vzajemnega delovanja zdravil
O vzajemnem delovanju zdravil govorimo, kadar se učinek enega zdravila spremeni (bodisi poveča bodisi zmanjša) zaradi jemanja drugega, na spremembo učinka pa lahko vplivajo tudi hrana in prehranska dopolnila, nekatere pijače in navsezadnje tudi kajenje. Interakcije so nevarne, če se poveča toksičnost enega ali drugega zdravila, enako škodljiva pa je lahko tudi manjša učinkovitost predpisane terapije.
Glede na mehanizme delovanja razlikujemo med farmakokinetičnimi in farmakodinamičnimi interakcijami. Prve pomenijo vpliv posameznega zdravila na absorpcijo, porazdeljevanje, presnavljanje in izločanje drugega zdravila. Pri farmakodinamičnih interakcijah pa eno zdravilo vpliva na bolnikov klinični odziv bolnika na drugo zdravilo brez sprememb v njegovi farmakokinetiki. Farmakodinamične interakcije so lahko sinergistične (okrepljen učinek enega zdravila zaradi prisotnosti drugega) ali antagonistične (oslabljen učinek).
Neželene interakcije zdravil in mineralov
Minerali, zlasti tisti v zdravilih in prehranskih dopolnilih, so odgovorni za nastanek številnih neželenih interakcij z zdravili. Naj poudarim tri najpomembnejše: kalcij, magnezij in železo.
Kalcij
Kalcij je eden od najpogosteje uporabljenih dodatkov k prehrani, zato je razumljivo, da lahko povzroči številne interakcije z zdravili, s prehranskimi dopolnili, pa tudi s sestavinami hrane. Prav zato je priporočljivo, da pripravke kalcija vedno jemljemo ločeno od drugih zdravil in prehranskih dopolnil. Pri starejših osebah, pri katerih je izločanje želodčne kisline pogosto zmanjšano, je priporočljivo, da ga jemljejo med obrokom ali po njem.
Pri pomanjkanju želodčne kisline se namreč kalcij v želodcu ne razgradi in ionizira v zadostni meri, posledica tega pa je zmanjšana absorpcija in nezadostna vgradnja v kosti. Pri mlajših osebah velja, da ga je bolje jemati na prazen želodec, saj lahko njegovo absorpcijo zmanjšajo nekatere snovi iz hrane (vlaknine, maščobe, oksalati, fitati). Na zmanjšano absorpcijo kalcija vplivajo tudi prevelike količine kave, tobaka in alkohola.
Kalcija ne smemo jemati sočasno s tiazidnimi diuretiki (npr. Fortzaar, Moduretic, Tertensif SR, Rawel SR), zlasti nevarna je kombinacija kalcija in dodanega vitamina D, saj se lahko zaradi zmanjšanega izločanja kalcija sčasoma pojavijo znaki hiperkalcemije. Klinično pomembna je tudi interakcija kalcija s tetraciklinskimi antibiotiki (na primer doksiciklin oz. Clinofug), ker lahko kalcij z njimi tvori komplekse, ki zmanjšajo terapevtsko koncentracijo antibiotika in posledično njegova učinkovitost. Kalcij zmanjša tudi absorpcijo železa, zato je priporočljivo, da ju ne jemljemo skupaj, pač pa v presledku vsaj dveh ur.
Kalcij lahko součinkuje tudi z estrogenimi hormoni (kontracepcija in nadomestna hormonska terapija), saj povečujejo absorpcijo kalcija. To je pozitivna interakcija, katere učinek uporabljamo predvsem pri zdravljenju osteoporoze, pa je povečanje absorpcije kalcija zaradi vitamina D, vendar moramo paziti, da prevelikih odmerkov enega in drugega ne jemljemo predolgo.
Magnezij
Enako kot kalcij tudi magnezij zmanjša učinkovitost tetraciklinskih antibiotikov zaradi tvorbe netopnih kompleksov. Jemanje magnezija ob sočasnem jemanju tiazidnih diuretikov pripelje do hipomagnezemije, sočasno jemanje diuretikov, ki varčujejo kalij (npr. Aldactone), pa povzroči hipermagnezemijo zaradi povišane tubularne reabsorpcije magnezija.
Priporočljivo je hkratno jemanje vitamina B6, saj povečuje biorazpoložljivost magnezija.
Ljudje, ki se zdravijo z digitalisovimi glikozidi (zdravili za zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja, npr. Lanitop), morajo biti pozorni na ločeno jemanje teh zdravil in magnezija, saj v nasprotnem primeru lahko pride do manjše absorpcije in posledično do manjše koncentracije glikozidov v plazmi.
Železo
Podobno kot pri zgoraj omenjenih mineralih lahko tudi pri sočasnem jemanju železa in tetraciklinskih antibiotikov pride do zmanjšane učinkovitosti antibiotika (tudi v tem primeru upoštevajmo vsaj dvourni razmak med zaužitjem minerala in antibiotika). Antibiotiki, ki lahko součinkujejo z železom, magnezijem in s kalcijem, so fluorokinoloni (ciprofloksacin oz. Ciprobay in Ciprinol, norfloksacin oz. Nolicin, moksifloksacin oz. Avelox in drugi); v takem primeru hkratno jemanje mineralov privede do heliranja fluorokinolonov, kar tudi zmanjša terapevtsko učinkovitost antibiotika.
Absorpcijo železa zmanjšajo kava, mleko, črni čaj, jajca, na te interakcije pa moramo biti še posebno pozorni, če se zdravimo zaradi slabokrvnosti. Po drugi strani alkohol znatno poveča toksičnost tega minerala, kar lahko pripelje tudi do toksičnosti.
Vlasta Žvikart, mag. farmacije
Vivin namig
V naslednjih dveh člankih si preberite, na kaj moramo paziti pri souporabi nekaterih zdravil in rastlinskih pripravkov, kot so šentjanževka, česen, ginko, baldrijan, ginseng, grenivka, zdravilna špajka, ter kako učinkujejo zdravila v kombinaciji s kavo in cigareti.
Zdravila niso bomboni, ki nam bodo čudežno povrnili zdravje, če sicer zanj bolj malo skrbimo. Večkrat pozabljamo, da imajo lahko v primeru nepravilne uporabe tudi neželene učinke, še več, da so lahko celo nevarna. Proizvajalec zdravila mora zagotoviti, da je zdravilo kakovostno, varno in učinkovito, toda zadnji lastnosti sta odvisni predvsem od tega, kako ga jemljemo, se pravi od nas.
Kljub dobrim namenom o čim manjši (raje recimo: čimbolj racionalni) uporabi zdravil in prehranskih dopolnil ne moremo zanikati, da zdravila rešujejo življenja in da je naša vsakdanja prehrana povečini tako osiromašena in industrijsko predelana, da moramo vsake toliko le poseči po prehranskih dodatkih. Da bodo oboji čim bolje učinkovali, moramo biti pozorni na to, kako jih jemljemo. Ena od pomembnih stvari, ki pripomore k pravilnemu delovanju zdravil in prehranskih dopolnil, je izogibanje njihovemu součinkovanju.
