Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Psihomentalna-Kibernetika-Ayurveda

Psihomentalna kibernetika - dopolnitve petek, 11. februar 2011 @ 05:02 CET Uporabnik: Yoda 1. Uvod Ta prispevek je nadaljevanje in dopolnitev že objavljenega članka »Psihomentalna kibernetika« http://www.pozitivke.net/article.php/Svoboda. Tu bo dan povdarek zlasti nekaterim analogijam, ki bi utegnile prispevati k boljši pojasnitvi že predstavljenih izhodiš. Oprl se bom na nove dosegljive vire in reference. Dodal pa bom še nekaj možnih temeljnih izhodišč za pravilno vodenje uma. V osnovi bom sledil nekaterim točkam že objavljenega članka in dodal še nove. Tako je sedaj dodana prvotno spregledana toda izjemno pomembna in zanimiva točka o podzavesti in sanjah. Na tem mestu bi se tudi rad zahvalil vsem svojim učiteljem za predano znanje pa tudi prijateljem za koristne in zanimive pogovore o tehniki, znanosti in duhovnosti. Psihomentalne karakteristike nam dajo neko grobo zunanjo podobo našega uma in možnost nadzora nad njim. Pot do njihovih sprememb pa je resnici na ljubo dolgotrajna in počasna. Bolj izvorno in neposredno je možno to obvladovati preko elementov ogenj, zrak, voda, zemlja, ki izvirajo iz petega elementa, to je etra, ali akaše, oziroma niča, praznega prostora, vakuma, duha. Za ilustracijo: sangviniku vlada element zraka, melanholiku voda, koleriku ogenj in flegmatiku zemlja. In tako je specifične lastnosti posameznih psiholoških tipov možno podrobno razdeliti po elementih. Analogno elementom imamo v Ayurvedi doše kapa, pita, vata. Drevo življenja je razdeljeno na fizičen, psihičen, mentalni in duhovni, ali emanacijski plan in tem nivojem ustrezajo 4 različne gostote 5 elementov. Poleg tega pa ti nivoji korespondirajo še z mnogimi drugimi atributi. Zanimive so črke, ali steze, ki pripadajo 4 nivojem drevesa od zgoraj navzdol: J, H, V, H. Izgovorjeno skupaj dobimo JAHVE….Nadaljevati z opisi v tej smeri bi bilo tvegano iz mnogih vidikov. V kabali imajo črke moč kodiranja informacij….. Posvečenci bodo našli odgovore na mnoga vprašanja pri mojstrih kabale. Zakaj navajam vse to? Ker je naš človeški mikrokozmos, ki ga želimo obvladati pomanjšan makrokozmos in obenem sestavni del enovite celote univerzuma, kar je dobro upoštevati in se zavedati medsebojne povezanosti vsega z vsem. Iz enega najvišjega makrokozmičnega drevesa izhaja nepregledna množica drevesc. Drevo predstavlja zavest, inteligenco zato celoten Univerzum predstavlja nepredstavljivo ogromno inteligenco, ki je v ozadju fizičnega Kozmosa in mu seveda tudi vlada. 2. Temeljna izhodišča za pravilno vodenje uma Tu in predhodno podana izhodišča bi v zelo grobi poenostavitvi lahko imenovali kar zakonitosti mikrokozmosa za psihomentalno področje. Nekatere od teh zakonitosti najbrž na nek način veljajo tudi za makrokozmos seveda v malo drugačnih okvirjih. Mirno lahko mikrokozmos primerjamo s sistemom in se tako približamo sodobnim interdisciplinarnim znanstvenim izhodiščem. Taka obravnava pa bi se v nekaterih pogledih lahko spogledovala tudi s principi kibernetične sistemske analize. Morda so to postulati umetne inteligence. Vendar nas tu zanima človek s svojimi potenciali in zakonitostmi uma. Koristilo bo če prvotno vsebino in obseg v uvodu omenjenega članka dopolnimo in razširimo še z 9 kriteriji, ki pa se delno medsebojno prepletajo in delno navezujejo že na predhodno zapisana izhodišča. To so bahavost, lahkotnost in ravnodušnost, načelo živi in pusti živeti, zavzemanje stališč, nežaljivost in neobsojanje, zmernost ali regulacija »vrtljajev«/ dajanje in sprejemanje, upoštevanje notranje »inercije« pri odločitvah in dejanjih, upoštevanje postopnih in nenadnih evolutivnih sprememb, obremenjenost in staranje uma. Slejkoprej tudi tako razširjen popis še ni popln nabor za popis vseh možnih upoštevalnih lastnosti, oziroma stanj uma. Toda spisek sčasoma tako postaja tudi čedalje bolj redundanten predvsem zaradi redundantnosti jezika. In zato se je treba nekje pač odločiti za omejitev. 2.1 Bahavost Bahavost utegne biti prikrita v raznih oblikah, ki pa imajo zato tembolj škodljive posledice. V osnovi gre za napačno predstavo da nismo odvisni od nikogar in da lahko vse sami rešimo in dosežemo v svojem življenju. Pomislimo na svoje najosnovnejše pogoje obstoja kot so zemlja pod nogami, zrak ki ga dihamo, sonce ki nam sveti in nas greje. Tega si ne moremo zagotoviti sami. V resnici pa smo tudi v vseh ostalih stvareh sami nemočni in odvisni od darežljivosti ter inteligence Narave, ali Boga. Tako zavedanje nam v življenju omogoča primerno ponižnost, skromnost in potrpežljivost, daje upanje in zaupanje. Nasprotje take naravnanosti je bahavost, ki vodi v brezup in obup, kadar se napačna in omejena predstava o lastni samozadostnosti, moči, sposobnostih in zaslugah sesuje v določenih življenskih situacijah. Temu često dela družbo samopomilovanje in objokovanje. Pri čemer tak človek spet postavlja sebe v prvi plan in ne vidi katastrof, žalosti, trpljenja drugih ljudi po svetu. Zdrava ambicioznost do neke stopnje je pozitivna, pretiravanje pomeni obsedenost ter izgubljenost v iluziji ega. Steza »oko«, oziroma tarot karta »hudič«. 2.2 Lahkotnost in ravnodušnost Lahkotnost in ravnodušnost sta sorodni karakteristiki nenavezanosti pa vendar različni. V bistvu nam pomagata do trenutne psihične sprostitve, olajšanja, preklopa na bolj lahkoten in brezbrižen, lahko celo šaljiv in zabaven odnos do vsakdanjega življenja, pri čemer ne smemo to metati v isti koš z nezainteresiranostjo in neodgovornostjo. Do take recimo temu pozitivne, neobremenjene, sproščene, spontane trenutne naravnanosti nam lahko pomagajo tudi določeni liki bodisi v podobi in osebi naših znancev, prijateljev, sorodnikov bodisi liki iz filmov, tv nanizank in podobno. Že vemo kako to gre. Kjer so naše misli smo tudi mi. S povedanim iz opisa lahkotnosti in ravnodušnosti v precejšnji meri korespondira zapis, ki ima na prvi pogled naslov vulgarenega prizvoka – »*censored* it«. Najdemo ga na http://www.blazkos.com/*censored* it-–-temeljni-duhovni-nacin-zivljenja.php. Toda avtor je v resnici zbral kar koristen popis čisto življenskih nasvetov kako spremeniti svojo zateglo psihomentalno stanje v bolj sproščeno, lagodno, lahkotno, neobremenjeno itd. Vse skupaj lahko tako gledamo po principu: »Spremeni kar lahko, za ostalo se ne sekiraj«. Dodatno pa – za šalo: »Sekiranje prepovedano«. Gre za sposobnost ne se »zatakniti«. Morda bi pomagala tudi vsebina steze »riba – moč gibanja«, oziroma tarot karta »smrt –transformacija«. 2.3 Načelo živi in pusti živeti V nekaterih situacijah se je tega težko držati, toda naš osebni razvoj ne more obiti osvajanja tega pomembnega načela. V osnovi gre za to da ne moremo in ne smemo kontrolirati tujih življenj niti se kakorkoli pretirano vpletati v življenja drugih ljudi. Vsako bitje ima svojo lastno pot, usodo (karmo), namen, so pa nam dodeljene medsebojne vloge, ki se jih naj bi pravilno držali. Seveda je umetnost in težko najti mejo kje se konča vpliv naše medsebojne vloge in začne naše poseganje v tuje življenje. Ampak glede tega so vsekakor najbolj vsakdanji pa tudi značilno nazorni primeri iz naših partnerskih in starševskih odnosov. V primeru partnerskih odnosov so tipične napake: posedovalnost, ljubosumnost, navezanost, sebičnost, napadalnost, obtoževanje, kritiziranje, netolerantnost, itd. Redkeje se dogaja pretirana skrb in pomoč partnerju. Je pa to često napaka staršev do otrok, lahko pa tudi katerakoli druga od prej naštetih za partnerske odnose. Starši često škodujejo tako otrokovemu razvoju, kot svojemu duševnemu zdravju s pretirano zaskrbljenostjo za otroka in posledično pretirano pomočjo pri reševanju otrokovih težav. Skušajo mu odvzemati bremena, težave. Toda marsikaj od tega otrok nujno rabi za svoj zdrav razvoj, samostojnost. Saj najbrž večina pozna zgodbo o metulju, ki mu je človek skušal olajšati izhod iz bube pa potem ta metulj ni nikdar bil dovolj močan za letenje. Na splošno tudi ne moremo živeti tujega življenja namesto nekoga drugega, da bi mu olajšali trpljenje, ali preložili njegova bremena na svoja pleča. Niti svoje poti in namena preizkušenj na tej poti ne poznamo in ne razumemo, kaj šele od drugega, zato nam marsikdaj preostane edinole sprejetje, pa čeprav bi za bližnje radi kaj boljšega, lažjega, lepšega, radi bi jim prihranili težave. Seveda pa načelo živi in pusti živeti ne izključuje brezpogojne ljubezni in primerne nesebične pomoči drugim ljudem. Vse to pa podrazumeva da pri tem nimamo nobenih sebičnih pričakovanj, da smo svobodni in puščamo svobodo in da smo nenavezani. Vsakdo ima samosvoj življenski tok in svobodno voljo, tudi naši partnerji in otroci. To modrost moramo imeti pred očmi da ne bi po nepotrebnem trpeli ob morebitnih težavah in trpljenju naših bližnjih pa tudi da bi se odrekli posedovalnosti in kontroli nad njimi. Steza »orožje«, oziroma tarot karta »ljubimca«. 2.4 Zavzemanje stališč Naša stališča so v veliki meri odraz naših prepričanj, kakršnakoli že so. Po drugi strani pa so odvisna tudi od naše sposobnosti trenutne presoje, analize, znanja, itd. Pri tem vsekakor ni dobro biti malomaren in površen ampak je priporočljiva čimvečja zavestnost. Stališča potrebujemo da se lahko odločamo in delujemo. Od naše zrelosti, razumevanja, doslednosti, discipline, logike, resnicoljubnosti, inteligence, razpoložljivih informacij je odvisna konsistentnost, dorečenost, nepristranskost, netendencioznost, aplikativnost in druge kvalitete stališč, ki jih oblikujemo. In posledično seveda prihajamo do učinkovitega, pravilnega, uspešnega ali pa nepravilnega, neučinkovitega, neuspešnega ravnanja oziroma odločitev in dejanj. Vemo da so spremembe edina stalnost v življenju zato so toga stališča zanesljivo precejšnja ovira sebi samemu in drugim. Težave pa povzročajo tudi predsodki in zaprtost. Omenil sem velik pomen sistema prepričanj po katerih se ravnamo. Zato bi morda za razširitev in poglobitev tega vprašanja lahko porabili naprimer prispevek… »Napačna prepričanja človeka omejujejo in degradirajo« na http://www.pozitivke.net/article.php/20081219220907154 Je pa treba pri izražanju stališč ločiti med občutki in med stališči. »Reči bobu bob« je pravica in dolžnost da izrazimo stališče. Neposredno izraženo kritično stališče ni nujno vedno vsem po godu (njihovim občutkom). Po drugi strani pa tudi ne pomeni iskanje prepira, prej resnicoljubnost, svobodoljubnost in odkritost, željo po spremembi, izboljšanju. Sprenevedanje, odlaganje reševanja problema in pometanje pod preprogo so prej nezrele in neodgovorne poteze, kot znak modrosti. Morebitna zamera pa je problem (ne)soočanja, omejene sposobnosti in pripravljenosti soočanja z neprijetnimi dejstvi. Sposobnost soočanja pomeni tudi preseganje negativnih občutkov lastnega ega pri zavzemanju stališča do kritičnih stališč drugih. Pri vsem tem sem imel v mislih dobronamerno, pretehtano in konstruktivno izražanje kritičnih stališč. Vsakdo bi moral biti sposoben zavzeti stališče, ki je neodvisno od njegovih trenutnih občutkov. Stališča niso trenutni občutki in trenutna osebna diplomacija temveč nekaj mnogo bolj neodvisnega in trajnega ter odgovornega. Steza »hiša«, tarot karta »magus«. 2.5 Nežaljivost in neobsojanje To sta dve kvaliteti, ali bolje rečeno umetnosti v izražanju in komunikaciji ter odnosu do drugih ljudi. Obstaja dovolj razlogov zaradi katerih je koristno vsaj razmisliti o lastnem stanju na tem področju. Težko se je absolutno izogniti žalitvi, spoh v nekaterih dialogih, še posebej če imamo različne predstave in tolerance glede tega kaj je žaljivo in kaj ni. Tako smo lahko hote, ali nehote žaljivi. Za popolno obvladanje (nežaljivega) izražanja je potrebna razsvetljena modrost. Lahko pa se približamo takemu idealu s pomočjo psihomentalne samodiscipline in z ostrino (raz)uma ob sočasnem upoštevanju srca ter intuicije. »Nežaljivost« sem dal v oklepaj ker domnevam da nima absolutnega pomena ampak odvisno od okoliščin. V razmislek lahko damo na tehtnico nekaj znanih vprašanj ter izhodišč. a) Kako nežaljivo razločevati med različnimi kvalitetami in obenem ne izgubiti sporočilne jasnosti ter nedvoumnosti. »Dober« diplomat se nikomur ne zameri ampak tudi nič vsebinskega ne pove. Morda je potrebno zamenjati diplomatski modus s kriterijem blagosti, razumevanja in tolerance, potrpežljivosti. Večinoma smo sposobni obvladati ostre, nepremišljene, jezne in žaljive reakcije užaljenosti če nas v to prisili naš podrejen položaj. To je dokaz da smo sposobni kontrolirati tudi avtomatske odzive… Po drugi strani pa je včasih komu tudi treba povedati kar mu gre….. In za vsako ceno ohranjati svoj ugled brezhibnega diplomata je neke vrste narcisoidno čistunstvo. b) Ne pokladajmo svinjam biserov….Ta modrost narekuje dobro presojo kdaj, komu in koliko govorimo. c) Različni nivoji in kvalitete tudi tisti navidez medsebojno nasprotujoči se v kontekstu celote dopolnjujejo. Vse in vsakdo ima svoje mesto v kontekstu celotne stvarnosti. d) Pisna komunikacija nam za razliko od ustne po eni strani omogoča da laže pretehtamo in presejemo svoje (žaljive) izjave predno dospejo do drugih. Nekaterim pa je žal skrivalnica za njihove grobe neotesanosti. e) Nenavezanost na svojo vlogo in rezultate svojega delovanja. Sprejemanje svoje vloge in vlog drugih ljudi v drami življenja. To predpostavlja delovanje skozi višji Jaz in ne skozi mali ego. V tej luči tudi besedni spopadi ter »domnevne« žalitve dobijo drugačen pomen. Med besedno in fizično borbo ni bistvene razlike, zato bom k temu ponovno omenil staro indijsko pesnitev Bhagavad - gita. Tu bi morda lahko v nekaterih primerih uporabili stezo »orožje«, po Crowley-u »ljubimca« saj gre za medsebojne relacije znotraj in zunaj nas. Glede obsojanja veljajo razmisleki podobni zgoraj naštetim. Večinoma pa v pogovornem jeziku medsebojno zamenjujemo pojma obsojanje in razločevanje. Dejansko gre za bistveno razliko zato dodajam link do članka, ki to skuša pojasniti. http://www.pozitivke.net/article.php?story Obsojanje je pogojeno z nerazumevanjem celote in nima nekega absolutnega smisla. Celotno zgodbo obsojanja bi lahko prevedli na pojem presoja in tako pristanemo pri Crowley-jevi karti »Eon«, ki ji ustreza steza »zob«. 2.6 Zmernost ali regulacija »vrtljajev«, dajanje in sprejemanje Še en pomemben vidik izkušenosti, oziroma izpopolnjenosti uma. Beseda »vrtljaji« dobro ponazarja problem preobremenitve stroja, kar naš um tudi je na nek način. Vsaka skrajnost je škodljiva lahko celo uničujoča, lahko vodi v napačno funkcioniranje, pregorelost, izčrpanost, prezgodnje iztrošenje, bolezen. Zato velja uskladiti intenzivnost psihomentalnih aktivnosti, oziroma dogajanj z omejitvami lastnih naravnih kapacitet in omejitvami ki jih diktira obnovljivost ali regenerativnost psihomentalnega sistema. To pomeni uskladiti razmerje med količino dela in počitka in kontrolirati intenzivnost aktivnosti – dogajanja. Umske aktivnosti in čustva v umu ustvarjajo zapise, ki jih je treba sproti bodisi počistiti bodisi spraviti in urediti. V nasprotnem primeru um postane počečkan papir kamor ni možno več nič zapisati razločno, čitljivo in brez napake, ali po drugi analogiji um postane posoda napolnjena do vrha kamor ni možno vliti novih količin občutkov, misli….. Tipičen primer pregorelosti je naprimer tudi utrujenostna depresija s posledico motnje spanja, v težjih primer pa se pridružijo lahko še psihoze. Misli in občutki, čustva so tudi energija, ki zlasti v primeru nezmernosti negativno vpliva na fizično telo v obliki bolezni in prehitrega staranja. Zgornji opis bi lahko razvrstili na stezo »podpora / steber«, oziroma ustreza Crowley-u z njegovo tarot karto »umetnost«. Princip zmernosti pa je smiselno povezati tudi s principom dajanja in sprejemanja. Tega lahko izrazimo z dejstvom – kar daš to imaš. Več damo več imamo, več sebe vlagamo več doživljamo itd. Ta načela vsebuje steza »dlan«, oziroma tarot karta »kolo«. 2.7 Upoštevanje notranje »inercije« pri odločitvah in dejanjih Zavedati se moramo da naše misli, čustva in dejanja često niso usklajeni med seboj. Na zavestnem nivoju se odločimo za nek korak, na emotivnem planu pa morda situacije še nismo predelali, ampak samo potlačili v podzavest. Sedaj nam ta potlačen del naših čustev, oziroma misli iz podzavesti nasprotuje na vsakem koraku in povzroča dvome, razcepljenost, zmanjšuje voljo, energijo, koncentracijo. Zato prenagljene, nepremišljene in z našo čustveno notranjostjo neusklajene odločitve niso dobre. Naše odločitve in poteze moramo najprej predelati in medsebojno notranje uskladiti predno gremo lahko nemoteno naprej. Ne gre torej za zunanjo nevarnost, ampak za slabe in celo nevarne notranje posledice. Poglejmo nekaj tipičnih primerov: enostranske partnerske prekinitve, tvegani podvigi za katere še nismo zbrali dovolj samozaupanja, prepričanja v uspeh, poteze, ki niso podprte z dovolj celovitim uvidom vseh okoliščin, itd. Rabimo torej potrpežljivost in modro notranje vodstvo, ki ga med drugim izraža steza z imenom »roka«. Tej pa ustreza Crowley-eva karta »puščavnik«. 2.8 Upoštevanje postopnih in nenadnih evolutivnih sprememb Nekatere spremembe v človeškem življenju se dogajajo postopno – evolutivno, nekatere pa se zgode nenadoma s posledico (začasnega) kaosa ter spremembo, transformacijo, ali celo izničenjem obstoječih sistemov in stanj. Vsekakor moramo privzeti tudi nenadno fatalno spremembo za Naravno zakonitost, da bi se aktivno in na osnovi svobodne volje uskladili z Univerzumom. V ozadju take spremembe z uničujočimi posledicami za obstoječe razmere je praviloma porušenje nakopičenih neravnovesij da bi se vspostavilo novo ravnovesje. Ravnovesje odraža mir, zdravje, razvoj, stabilnost, neravnovesje pa predstavlja možno nevarnost, nestabilnost, bolezen, smrt (transformacijo). Nenadne spremembe so lahko zunanje, ali notranje. Na tem mestu moramo vsekakor priklicati v spomin to kar ohranja vzvišen smisel človeškega življenja in s čimer transcendiramo fatalne življenske spremembe, kadar neizbežno pride do njih. To je zavest, ali afirmacija »Jaz sem«. Vzvišeno in pravilno pot pa predstavlja tudi prizadevanje za ohranjanje ravnovesij in za eventuelno popravljanje neravnovesij, ki bi utegnila postati rušilna. Vojne, revolucije, naravne katastrofe, smrt, rojstvo in druge spremembe so najpogosteje (toda ne vedno nujno) travmatične zgodbe, ki pa prinašajo nova izhodiščna evolutivna ravnovesja v kontinumu Življenja. Včasih pa take spremembe lahko prinašajo tudi evolutivni kvantni preskok, osvoboditev, odrešitev. Transcendentalno odprt um je sposoben prilagoditve in lastnega razvojnega kontinuma, zaprt sistem malega ega teh razvojnih potencialov nima in se praviloma upira spremembam ter posledično trpi. Tudi starodavni Kitajci so v svojem oraklju Ji Jing predvideli heksagram z imenom »revolucija«, to pa ustreza kabalistični stezi na drevesu življenja z imenom »usta«, oziroma Crowley-jevi tarot karti z imenom »vojna – stolp« 2.9 Obremenjenost in »staranje« uma Zakaj so mladi obetavnejši od starih? Ker so manj ali pa sploh neobremenjeni z negativnimi izkušnjami. Vse negativne izkušnje ustvarjajo negativne vzorce in prepričanja, v bistvu neke vrste lažnega »znanja« ki človekovo voljo, pogum, optimizem, samozavest, življensko energijo omejujejo, blokirajo, uničujejo. Lahko rečemo da je to temna stran življenskih izkušenj. Te negativnosti, če jih ne predelamo pravilno in odpustimo balast se kopičijo v podzavesti in med drugim tudi soustvarjajo mit o staranju. »Star« človek je tako zaradi nezavednih vzorcev iz napačno predelanih izkušenj manj podjeten, manj bister, pogumen, odločen, itd. In vse to privzame za faktorje staranja. V bistvu pa so to vzorci ki jih je možno in tudi potrebno počistiti iz uma in se tako »pomladiti«. Skrajno stanje nakopičenih negativnih vzorcev sta demenca in smrt. 3. Učenje, podzavest, sanjanje, vzgoja Shranjevanje informacij je ena od funkcij inteligence. Na osnovi primerjave shranjenih informacij z neznanim, z doživetji, vtisi, občutki se tudi učimo. Spominska vloga je ena od nalog človekove podzavesti, ki je dejansko ogromno skladišče, kamor se zapisujejo potrebne pa tudi nepotrebne in celo škodljive informacije. Podzavest nam tako sooblikuje vzorce, šablone, stališča, prepričanja, ki so ključni faktorji poteka naših življenj. Informacije naše podzavesti se zapisujejo in oblikujejo ter končno manifestirajo na razne načine. Tu nas bosta zanimala zlasti dva vidika podzavesti in sicer sanje ter prepričanja. V običajni »budni« zavesti nimamo dostopa do podzavesti, pač pa je ena od možnosti budno sanjanje. Še druge možnosti so hipnoza, regresija, sugestija in avtosugestija. Vse to so večinoma zahtevnejša znanja in tehnike, ki omogočajo vpogled in preoblikovanje podzavesti. Svoje mesto pa že imajo tudi v uveljavljeni praksi psihoogije in psihiatrije. Zakaj bi mi sami želeli spoznati in celo spreminjati svojo podzavest ? Ker nam vsebina podzavesti bistveno določa potek življenja. Gre zlasti za negativne in omejevalne afirmacije, oziroma prepričanja, ki delujejo iz nezavedega področja uma in soodločajo o tem katere potencialne možnosti naše kvantne matrice se nam bodo realizirale v življenju. Sicer je tudi človeška podzavest obširno obdelana v strokovni literaturi in to v specifičnih priznanih okvirih šolske psihologije in psihiatrije. Pomanjkljivost teh pristopov pa je v glavnem necelostna obravnava človeka ki izhaja iz omejitev uveljavljenih, takorekoč tabuiziranih okvirjev uradne znanosti. Za potrebe psihomentalne higijene in zdravja je vsekakor koristno in nujno čistiti in pospravljati to skladišče informacij, občutkov, vtisov v naši podzavesti. Med spanjem se dnevni vtisi naravno razvrščajo in predelujejo skozi sanje v razne podzavestne zapise, pri večini ljudi nezavedno. Po bujenju se spomnimo samo manjšega dela sanjskih »filmov«, ali sploh nobenega. Ti »filmi« pa so večinoma simbolična interpretacija naši budni zavesti o nočnem astralnem dogajanju v našem umu, torej o življenju naše podzavesti. Obstajajo knjige ki premorejo popis simbolike sanj v oziru na dogajanje v materialnem svetu. Na ta način lahko pridemo do določenih uvidov v skrito plat našega uma. V ezoterični literaturi pa obstajajo tudi boljša in slabša navodila za kontrolo sanj in za razvoj »budnega« sanjanja. S tem imam zelo pomanjkljive izkušnje pa še vedno zadostne da lahko mirno govorim o izjemnih doživetjih ter ogromnih učinkih na širjenje oziroma razvoj zavesti.. Čeravno ne lahka in enostavna pa je pot kontrole sanj tembolj zanimiva in omogoča izkustva o stvarnosti izza materialnega sveta pa tudi spremembe v tem svetu. S stališča obravnave sanj je priporočljiv in poučen ogled filma »Inception« (Vsaditev). Film prikaže nekatere impresivne možnosti uporabe tehnike kontrole sanj. Budno sanjanje nam lahko da nekatera izjemna zkustva, kot naprimer nelinearnost časa, breztelesnost, breztežnost, itd. Poleg kontrole sanj imamo za delo s podzavestjo na voljo še metode afirmacij in pa metodo neposredne impregnacije podzavesti s ključno afirmacijo. Včasih govorimo tudi o avtosugestiji in avtohipnozi, oziroma avtogenem treningu. Te metode nam lahko izjemno pripomorejo k uspehu pri različnih nalogah in zastavljenih ciljih. V tem pogledu je še vedno aktualna knjiga »Avtogeni trening« Hannes-a Lindemana. Človekov um ima tudi mnoge regulacijske in samovarovalne mehanizme, ki delujejo na podlagi shranjenih nezavednih informacij. Omenil bi postopno samodejno zniževanje občutljivosti oziroma dvigovanje praga zaznave na nekaterih področjih. Recimo stalno prisotni zvoki nas naredijo »gluhe« za to zvočno ozadje. Stalno ponavljanje nekega sporočila, ali paketa sporočil na isti način pa oblikuje nekakšen informacijski filter za to informacijo zaradi katerega to in podobna sporočila sploh ne prihajajo več do naše (budne) zavesti. Znižala se je torej naša zavedna psihomentalna pozornost. Na splošno govorimo v takih primerih o otopelosti (ostrine) našega uma. Precej gotov sem v svoje prepričanje da so mnoge, sploh pa zgodne naglušnosti pogojene s to funkcijo podzavesti - »nočem slišati«. In podobno je z določenimi primeri slabovidnosti. Omenjene adaptivne funkcije uma moramo vsekakor upoštevati, če želimo izboljšati svoje vzgojne rezultate, ali če hočemo biti na splošno »nezateženi« ter učinkoviti v prenosu informacij. Pa vendar zelo običajno večina staršev ponavlja vsakodnevno in večkrat na dan iste »pridige« na isti neprijetni, ali (in) dolgočasni način. Če v nekem trenutku in na določen način nismo uspeli vsaditi neko idejo za spremembo vedenja otroka, ali mladostnika potem si s ponavljanjem delamo medvedjo uslugo, kar je razvidno iz prej povedanega. Potrebno je spremeniti obliko, vsebino, priliko in način sporočanja in to brez pretiranih pričakovanj. Uporabil sem pojem »vsaditev« iz istoimenskega filma ker je zelo prikladno asociativen. Za ilustracijo je zanimivo pogledati tudi primer avtomatičnega odzivanja na določen način do določenih oseb. Do drugih oseb pa se naprimer odzivamo nepogojeno. Zdi se da tudi to spada k tistemu neželenemu oziroma odvečnemu delu vplivov shranjenih podzavestnih izkušenj na naše ravnanje, ki nastane skozi določene ponavljajoče situacije v medsebojnih kontaktih. To naše avtomatično negativno odzivanje se bo tipično nadaljevalo tudi ko se druga oseba in situacija spremeni. Medsebojni odnosi z bližnjimi je še eno področje več, ki ga lahko zelo izboljšamo s čiščenjem starih, negativnih in nepotrebnih vzorcev. Sanjski svet in podzavest sta torej posebno področje astralnega, oziroma psihičnega nivoja na drevesu življenja, ki ima svoje zakonitosti in je najmanj toliko resničen, kot materialni svet, vsekakor pa je astralni nivo nadrejen materialnemu, kot je to razvidno na drevesu življenja. Podzavest in sanje na drevesu življenja pripadajo stezi »tilnik« oziroma tarot karti »mesec«. 4. Vsporednice psihomentalne kibernetike, naravoslovne znanosti in kabalističnega drevesa življenja ter ezoterične znanosti Eden od osnovnih principov učenja je primerjava neznanega z znanim. Temu pa so blizu vsakršne analogije, vsporednice, simboli, prilike, parabole, alegorije, basni in podobno. Zato jih velja s pridom uporabiti kjer je to možno in koristno v interesu razumevanja ter raziskovanja. Skušal bom nakazati povezave sledečih področij: kvantna fizika, relativnostna teorija, psihologija, kibernetika, sistemska analiza, okultna ter mistična ezoterika. Najmanj toliko interdisciplinarna je tudi ekipa znanstvenih in drugih sodelavcev v filmu »Kaj pa sploh vemo« (What the bleep do we know). Film je prava zakladnica za potrebe te točke in za mnoge druge argumentacije. Ogled je zainteresiranim toplo priporočljiv. 4.1. Sodobna znanost in zavest Sodobna kvantna fizika po svoje razblinja mit takoimenovane objektivne, ali šolske znanosti s tem ko opazovalcu, oziroma zavesti pripiše sovpliv na rezultate eksperimenta. Relativnostna teorija nam pokaže poseben pomen in odlikovano vlogo svetlobe. Svetlobo pa na nek način povezujemo v ezoteriki z najvišjim izvorom in zavestjo. Že Planck je omenjal božansko matriko in pojmovanje matrike najde smiselno mesto tudi v predstavitvi zapletenih povezav funkcioniranja mikro ter makrokozmosa. Zanimive implikacije relativnostne teorije ter kvantne matrike pri obravnavi človeka najdemo v spletni predstavitvi »Duhovna anatomija človeka« na http://sites.google.com/site/mfeebh/. Tam je tudi zapisano: »Znanost brez religije je hroma. Religija brez znanosti je slepa.«. Znanost in ezoterika bosta v prihodnosti morala nujno bolje sodelovati in se medsebojno podpirati v korist človeka in razvoja. Mnoge navidezne in umetne meje se bodo razblinile, šablone bo nadomestila nova resničnost. Orodja matematične znanosti so neobhodna v operacijskih raziskavah in sistemski analizi. Po metodah sistemske analize in operacijskih raziskav lahko za vsako področje stvarnosti pristopimo formalno ter postavimo določen model. Ta znanstvena disciplina se je razvila za potrebe ameriške vojske in njeni rezultati lahko služijo pri izbiri strateških odločitev. Rezultati sistemske analize so podani v obliki večih možnih scenarijev, med katerimi se potem izbira pri dokončni odločitvi. Sam v tem vidim še en dokaz več da človek v svojih umetnih sistemih lahko v najboljšem primeru samo približno posnema inteligenco in stvaritve Narave. Kajti scenariji sistemske analize spominjajo na potencialne možnosti, ki jih nudi življenje človeku, odločitev pa predstavlja izbiro človekove svobodne volje. To pa spet spominja na kvantno matrico v zgoraj omenjeni »Okultni anatomiji človeka«. Resnici na ljubo so moji prvi poskusi koncipiranja univerzalnega modela mikro in makro kozmične stvarnosti sledili izhodiščem kibernetične sistemske analize, ki sem si jih razširil z dialektiko možnih nenadnih sprememb. Dialektika je bila na zahodu včasih nekako prezrta tema (ker je politično asocirala na revolucijo) zato so tudi sistemski modeli (bili) osiromašeni za zmožnost kvantnih preskokov. Kvantni preskoki so lahko involutivni, ali evolutivni in vse to se sklada tudi z ezoterično znanostjo. Da, tudi ezoterična znanost obstaja, čeprav nepriznana v okvirih šolske znanosti. Tako imamo naprimer teozofijo in ayurvedo, ter njene raziskovalce iz davnine do danes. Ezoterična znanost za razliko od uveljavljene šolske znanosti ni omejena samo s področjem materialnega sveta ampak raziskuje vse dimenzije stvarnosti. Žal zakonitosti nematerialnih dimenzij za sedaj v glavnem še ni možno direktno empirično dokazovati v materialni dimenziji in to z načini in sredstvi iz okvirjev materialnega sveta. Nekatere vsem znane ezoterične zakone bom tako skušal umestiti na drevo življenja v naslednji točki. Gnoza, uvid, spoznanje so pomembni načini proučevanja v ezoterični znanosti, pri tem pa nam drevo življenja lahko daje močno podporo, njegova shema pa je koristen pripomoček pri ezoteričnem študiju. 4.2. Drevo življenja in zavest Naš psihomentalni kibernetični sistem je vsekakor zelo primerno umestiti na kabalistično drevo življenja, saj tako laže izvajamo sistematičen »razvojni inženiring« z vsemi spremljajočimi popravki, dopolnitvami, transformacijami, še zlasti pa uskladitve mikrokozmičnega sistema z makrokozmičnim. Zaželjeno je da postanemo tudi dobri gospodarji in upravljalci ter vzdrževalci svojega mikrokozmičnega sistema – samega sebe. No, na žalost v večini primerov sistem gospodari (poskuša gospodariti) z gospodarjem in to slabo ter samouničevalno. Eden od razlogov za tako stanje je tudi pomanjkanje znanja, med drugim o makrokozmični celosti v katero je umeščen mikrokozmični sistem. Študij drevesa nam na široko odpira in podpira možnost pridobitve takih znanj. Tudi nekatere najpomembnejše splošno znane ezoterične ter naravoslovne zakone lahko poskušamo razvrstiti na drevo življenja. Poglejmo najprej velikokrat citiran zakon privlačnosti, za katerega najdemo dovolj opisov in referenc na spletu, v knjigah in v filmih. Zakon pravi da v svoje življenje pritegnemo to kar nas privlači, ali odbija, čemur dajemo energijo in pozornost. Profanirane interpretacije tega zakona grobo zanemarjajo omejevalne faktorje ravnovesja ter zakona karme. Sam bi zakon privlačnosti proučeval v povezavi s stezo »orožje«, oziroma tarot karto »ljubimca«. Nasledji najmanj toliko pomemben zakon je zakon vzroka in posledice, ali zakon karme. Kar seješ to žanješ, tako mora biti zaradi ohranjanja ravnovesja. Lahko pa to spremenimo, tako da ne gremo skozi vse karmične posledice seveda v okviru ohranjanja ravnovesja. To je pot čiščenja, transformacije in služenja in dajanja žrtve za ohranjanje ravnovesja. Karmo in darmo bi povezal s stezo »šiba (za vola)«, oziroma tarot karto »ravnovesje«. In sedaj še malo bolj tvegana špekulacija pri opredelitvi kvantne zakonitosti z ozirom na shemo drevesa življenja. Naj še enkrat spomnim kaj pravi kvantna fizika. Opazovalec (so) odloča o izidu opazovanja. Zavest ustvarja (materijo) iz »nič«. Še najustreznejša se zdi steza »oko«, s korespondečno tarot karto »hudič«. Presenetljivo so najbrž že prastari ezoterični znanstveniki spoznali simbolno povezavo očesa in »kvantnega opazovalca« oziroma »ustvarjalca« in ne čudi pretirano da se v ezoteriki ponekod smatra ustvarjen svet kot iluzija in zapor (glej podrobno interpretacijo karte »hudič). V nadaljevanju si bom dovolil zapisati še nekatere svoje špekulativne domneve, ki izhajajo iz proučevanja sheme drevesa življenja, pa jih še nisem uspel primerno preveriti. Tako v shemi drevesa vidimo na vrhu tri tančice, ki predstavljajo zamejitev končne manifestirane stvarnosti znotraj transcendentne latentno prisotne brezmejne absolutnosti, ali Boga. Tančice so brezmejna luč, brezmejnost (ali brezmejno vse), ter nič. To me spominja seveda na krščansko teološko Božjo troedinost, ali Enost Boga Očeta, Boga Matere (Svetega Duha) in Boga Sina, kar pa ima lahko svoj odraz tudi v principu zavesti - opazovalec, opazovano, spoznano. Za naš primer najvišje transcendentalne absolutnosti bi principu Očeta ustrezala brezmejna luč, principu Matere bi ustrezala nič – sveti duh, principu Sina pa brezmejnost – neskončno vse. Sporna toda ključna je analogija ženskega principa z nič, ali duhom. Pomen in smisel uvajanja zgoraj omenjenih tančic za naš um je sprejemljivo in smiselno obrazložila avtorica Dion Fortune v svoji knjigi »Mistična kabala«. Sama troedinost, ki je za tančicami pa nam pove najvišji stvariteljski pomen svetlobe. V drugi točki in tu zgoraj sem dodal pripadajoče steze na drevesu življenja, ki zajemajo vsebinsko bistvo opisa. Posamezna razvrstitev se utegne izkazati za (delno) napačno, ali delno neustrezno. Nekatere karakteristike pa je tudi težje enoumno razvrstiti na točno določeno stezo brez obsežnih dodatnih pojasnil in bi bilo potrebno kombinirati več stez. Včasih je primernejša razvrstitev po elementih ogenj, zrak, voda, zemlja. 4.3. Eter, akaša, zavest Pri razumevanju ničle, kot potenciala vseh možnosti nam lahko pomaga sodobna znanost, še posebej kvantna fizika, pa tudi indijska vedska znanost. Nekaterim utegne biti tako bliže pojem eter (oziroma vakum), drugim morda akaša. Pojma označujeta tudi princip »ustvarjanja iz nič«. To je princip Stvarnika. Akaša, ali eter se nahaja v različnih stopnjah »gostote«, skladno s tem kateremu od 4 kabalističnih svetov na drevesu življenja pripada. Najbolj grob je eter fizičnega plana, sledijo psihični, mentalni in najfinejši v svetu emanacije, oziroma duhovni plan. Vsi ti svetovi skupaj tvorijo manifestiran del Boga, oziroma Makrokozmos, ali Univerzum, ki je končen toda ogromen in vsebuje znotraj sebe nepregledno množico individualnih življenskih tokov, oziroma mikro in makrokozmičnih bitij. Pobliže, pa še vedno dostopno dojemanju večine bralcev nam eter lahko pomagata predstaviti naprimer sledeča članka dveh različnih uglednih avtorjev. Fizika in duhovnost http://www.pozitivke.net/article.php/20100803215523735 in Eter, nevidna energija (serija člankov) http://www.pozitivke.net/article.php? V psihomentalni kibernetiki se ukvarjamo z zavestjo, ki je v kabali ponazerjena s shemo drevesa življenja. Omenil sem že steze in sefirote. Sefiroti so emanacije, ki izhajajo iz akaše, ali etra, ali niča in imajo svoje specifične lastnosti in vibracije, ki se tudi odražajo v etru. Povezave med sefiroti, oziroma steze pa predstavljajo stanje, ali dogajanje v umu, oziroma tok zavesti. Steze so dvosmerne in spominjajo na proces primerjave dveh različnih vsebin ali učenja in spoznavanja. V etru in iz etra so ustvarjena tudi vsa telesa od fizičnega do mentalnega in to po kvantnem principu zavesti, ali principu troedinosti opazovalec - opazovano – spoznano. Telesa sestavljaja »snov«, ki je posledica prisotne »materialne« zavesti. Ta »materialna« zavest preprosto rečeno spremeni etersko valovanje v »delce« materije. Nadalje pa v skladu s spoznanji Ayurvede in kitajske tradicionalne medicine v telesu obstajajo še energijski vrtinci, ki povezujejo različne nivoje akaše (čakre) ter energijski kanali (nadiji in meridijani). Takoj lahko ugotovimo silno in težko predstavljivo multidimenzionalno kompleksnost že za vsako posamezeno bitje. Vendar je potrebno upoštevati še medsebojni vpliv nepregledne množice bitij in tako postane umskoanalitična obravnava te kvantne mreže, oziroma matrike nemogoča in nesmiselna. Zadostuje zavedanje da je vse povezano z vsem kar pa si lahko predstavljamo iz analogije mikro in makrokozmosa (skupni prostor vseh možnosti – eter, energijski vrtinci (čakre, sefiroti), energijski krogotoki (nadiji, meridijani)). Iz tega telegrafsko okrajšanega orisa relacij uma in telesa je jasno tudi da si moramo v okviru prizadevanj racionalnega uma priznati neulovljivost ali bolje izmuzljivost pojma zavesti. 4.4. Znanstveni dokazi za kvantne lastnosti zavesti ? Morda pa imamo na voljo izkustvene možnosti posrednega spoznavanja zavesti in njenih kvantnofizikalnih lastnosti? In teh možnosti se lahko s hvaležnostjo oprimemo. Ena od možnosti posrednega dokaza kvantne zakonitosti zavesti je uporaba izsledkov šolske znanosti iz raziskav placebo in nocebo učinkov, kot nam to predstavlja članek s povezavo na http://www.pozitivke.net/article.php/Placebo-Nocebo-Zdravljenje-Prepricanje. Slejkoprej bomo morali kvantne zakonitosti resneje upoštevati tudi v makrosvetu, oziroma vsakdanjem življenju. Če k argumentom z placebo in nocebo učinki dodamo še dokazane fizične učinke hipnoze in avtohipnoze (naprimer opekline, ali celo smrt po prekršenju tabuja - glej naprimer AT Hannes-a Lindeman-a) se zdijo dokazi še bolj prepričljivi. Jasno pa je da na celotno kvantno stvarnost (kreacijo) delujejo po principu svobodnovoljne izbire tako mikro, kot makro zavestne inteligence. Slednje imajo višji položaj, večjo moč in močnejši vpliv. Zato, pa tudi zaradi nezavednih omejevalnih prepričanj mikrokozmične podzavesti ni možno vsako zamisel tako enostavno "materializirati". Iz sličnih razlogov tudi ni možno dokazovati neposrednih učinkov zavesti na splošno. Placebo in nocebo se namreč navezujeta na že obstoječo podlago splošno uveljavljenih prepričanj naprimer o zmožnostih šolske medicine, ali o nevarnostih v življenju. Najvišji in najmočnejši vplivni faktor zavesti je vera. Vendar to ne gre enačiti z dogmatskimi religijami kjer je čaščenje imaginarnega božanstva samo sebi namen, služi pa sebičnim interesom ter manipulacijam samooklicanih zemeljskih predstavnikov. 4.5. Konkretna praktična uporaba vsporednic Dodajmo sedaj praktične vidike psihomentalne kibernetike v navezi z prej omenjenimi paralelami. Spustimo se lahko tudi neposredno na nivo vsakdanjega doživljanja ki ga vsakdo pozna pri sebi. Poglejmo naprimer kako se sprostiti fizično, psihično in mentalno. Upoštevali bomo kje je vzročna sfera in potem sledi da fizično telo sprostimo preko psihe in občutkov, psihično telo preko mentala in misli, ter končno mental preko duha, meditacije. Povedano tudi pomenii da je funkcija opazovalca v vzročni ali nadrejeni sferi opazovane sfere. To pa lahko idejno, oziroma shematično ponazorimo na razširjenem drevesu življenja za 4 svetove, ali nivoje. Konkretno to izgleda v praksi tako da pri jogijski relaksaciji določenega dela telesa pomislimo na ta del telesa (usmerimo pozornost nanj) in si ga predstavljamo (želimo) sproščenega (prikličemo te občutke), ob tem smo ignorirali občutke napetosti (smo jim obrnili hrbet). Rezultat je sproščenost. Imeli smo torej opazovalca, opazovano in spoznano, tako opredeljena zavest pa je vplivala na spremembo »fizične« stvarnosti. S tem vplivom zavesti na stvarnost pa se pokaže tudi kvantni vidik zavesti. Uporaba sheme drevesa življenja v meditativne namene in razvrščanje človeških karakternih ter drugih lastnosti po stezah, ali vejah drevesa, oziroma kartah je zelo koristna za samorazvoj. Ta pot daje globje in celovitejše uvide o samem sebi, o drugih, o svetu, o medsebojnih povezavah ter usmerja iskalca v skladu z univerzalnimi zakoni k iskanju in doseganju večje popolnosti. Obstaja pa še ena možnost uporabe stez drevesa življenja in sicer kot tarot karte, oziroma orakelj. To je podobno uporabi kitajske knjige sprememb. Pri orakeljski uporabi se na nek način srečamo s preseganjem časa, smisel pa je posvetovanje ne profano usmerjeno fiksno napovedovanje prihodnosti. 5. Zaključek Ena od paralel h kvantnemu vidiku zavesti je princip troedinosti opazovalec – opazovano – spoznano. Vendar je tako zapisana paralela samo smerokaz. Prav tako je tudi osnovna shema drevesa življenja samo smerokaz. V ozadju je silna kompleksnost. Tako naprimer ista karta, ali steza dobi različne vsebine glede na to v katerem od 4 kabalističnih svetov jo opazujemo, osnovni arhetipski simboli ali kodifikacija steze pa ostajajo isti. Ugotovimo lahko da materijo ustvarja in ohranja zavest in da je v ozadju vsega kreativna inteligenca. To seveda velja tudi za fizično, psihično in mentalno telo. Ta telesa so iz »materije« različnih »gostot«, ki izhajajo iz akaša principa, ali etra različnih nivojev. Po analogiji z načinom kako nastaja »materija« različnih gostot z delovanjem zavesti pa lahko sklepamo tudi o kreaciji »nematerialnih« spominskih zapisov. Kvantna in relativnostna teorija skupaj izpostavljata poseben pomen svetlobe in nakazujeta možnost preobrazbe materije v svetlobo. Tu gre tudi iskati povezavo s procesi svetlobnega telesa in MERKABO. Zapisal sem svoje poglede ter izkušnje glede razvoja psihomentalne samokontrole in dodal referenčne vire. Večinoma bi to moralo biti ambicioznejšim bralcem uporabno in koristno tudi za čisto vsakdanje življenje. Seveda pa je v ozadju samorazvoja vedno prisotna tudi evolutivna pot ki vodi k višjim ciljem, oziroma udejanja evolutivni namen vsakega človeka, ki je razsvetljenje. O višjih aspiracijah samorazvoja govori prvi članek. Yoda Komentarji (1) www.pozitivke.net