94 odstotkov vsega goriva, ki ga za promet porabimo v Evropi, je nafta. Poleg visoke cene in nestabilnosti zalog uporabo tega goriva zaznamuje tudi dejstvo, da onesnažuje okolje in škoduje zdravju. Uporaba bolj čistih goriv, med katere sodijo elektrika, vodik, biogoriva ter utekočinjeni in stisnjeni zemeljski plin, je ena izmed učinkovitih poti za zmanjšanje onesnaženosti okolja in vplivov na zdravje evropskih državljanov.
Kljub temu so evropske ceste še vedno polne vozil, ki za svoje delovanje potrebujejo nafto. Razlog za majhno število vozil, ki so prilagojena uporabi čistih goriv, je za povprečnega Evropejca poleg njihove cenovne nedostopnosti tudi pomanjkanje postaj za dovod ali polnjenje rezervoarjev vozil s čistimi gorivi.
Promet velja za enega glavnih onesnaževalcev okolja, zato je Evropska komisija že leta 2011 pripravila ambiciozen načrt za večjo mobilnost in zmanjšanje emisij, strategijo Promet 2050, v katerem si je zadala cilj: 60-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Prejšnji teden pa je predstavila še ambiciozen sveženj ukrepov za izgradnjo postaj za alternativna goriva po EU, ki bodo uporabnikom omogočila lažji dostop do okolju prijaznih goriv.
Zaradi onesnaženega zraka umre sto tisoč Evropejcev
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot glavne negativne vplive prometa opredeljuje onesnaževanje zraka in podnebne spremembe, saj onesnaženost zraka vsako leto v Evropi povzroči okoli sto tisoč prezgodnjih smrti. Med negativne vplive prometa sodijo tudi poškodbe, saj so prometne nesreče vsako leto vzrok za 127 tisoč smrti in 2,4 milijona poškodb v Evropi.
Glavni ukrepi, ki jih je v novi strategiji EU za izgradnjo postaj za alternativna goriva predstavila Komisija, so:
Elektrika: vsaka država članica bo morala postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim evropskim vtičem.
Vodik: delujoče postaje za polnjenje z vodikom v 14 državah članicah se bodo povezale v mrežo, skupni standardi pa bodo zagotavljali mobilnost vozil na vodikov pogon.
Biogoriva: za njihovo uporabo ni potrebna posebna infrastruktura, izziv pa bo zagotoviti trajnost biogoriv.
Zemeljski plin (utekočinjeni in stisnjeni): do leta 2020 oziroma 2025 se bodo postaje za dovod utekočinjenega zemeljskega plina, ki je potreben za oskrbo plovil,postavile v vseh 139 pomorskih in celinskih pristaniščih na vseevropskem prometnem omrežju:
Utekočinjeni zemeljski plin: do leta 2020 se bodo postaje za utekočinjen plin, dostopne tovornjakom, postavile na vsakih 400 kilometrov ob cestah vseevropskega prometnega omrežja.
Stisnjeni zemeljski plin: javno dostopne standardizirane postaje za dovod goriva bodo do leta 2020 na voljo po vsej Evropi na razdalji največ 150 kilometrov.
Promet je eden izmed glavnih onesnaževalcev okolja, zato je Evropska komisija že leta 2011 pripravila ambiciozen načrt za večjo mobilnost in zmanjšanje emisij, strategijo Promet 2050 , v katerem si je zadala cilj: 60-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Prejšnji teden pa je predstavila še ambiciozen sveženj ukrepov za izgradnjo postaj za alternativna goriva po EU, ki bodo uporabnikom omogočila lažji dostop do okolju prijaznih goriv.
94 odstotkov vsega goriva, ki ga za promet porabimo v Evropi, je nafta. Poleg visoke cene in nestabilnosti zalog uporabo tega goriva zaznamuje tudi dejstvo, da onesnažuje okolje in škoduje zdravju. Uporaba bolj čistih goriv, med katere sodijo elektrika, vodik, biogoriva ter utekočinjeni in stisnjeni zemeljski plin, je ena izmed učinkovitih poti za zmanjšanje onesnaženosti okolja in vplivov na zdravje evropskih državljanov.
