Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Prireditev_Etnoloska_Brje_Kruh_Zivljenje

Etnološka prireditev "Kruh je življenje" je uspela sreda, 29. avgust 2007 @ 05:01 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Etnološka prireditev »Kruh je življenje« na svetem Martinu na Brjah, ki jo je v nedeljo 26. avgusta organiziralo Turistično – kulturno društvo sveti Martin Brje v cerkvi Sv. Martina, je krasno uspela. Udeležba je bila polnoštevilna, občinstvo je uživalo ob pestri razstavi dekorativnih kruhov s preko 50 oblikovalskimi stvaritvami po starih običajih pekovskega mojstra Nenada Breškega in ob čudoviti interpretaciji poezije dramske igralke mag. Alide Bevk iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je brala mojo poezijo o zemlji, žitu in kruhu in doživela ob vsaki pesmi navdušen aplavz. Prireditev je umetniško povezovala Nina Trebovc z Brji. Prireditev je obogatil godalni kvartet Alegretto iz Nove Gorice s skladbami G. F. Handel: Hornpipe, J. Haydn: Adagio, W. A. Mozart: Andante grazioso,. W. A. Mozart: Rondo - Allegro grazioso. Ob začetku in ob koncu prireditve so pritrkovali lokavski pritrkovalci in zaigrali pritrkovalsko himno Marjana Rustje. Pritrkovali so tudi učenci, na katere se prenaša to znanje. Prireditve so se udeležili tudi predsednik organizacije Tigr Primorske Marjan Bevk in dr. Mira Cenčičeva s soprogom, avtorica knjige o črnih bratih in mag. Milica Trebše Štolfa. Med občinstvom so bili prisotni tudi predstavniki iz javnega in kulturnega življenja. Prireditev je zaznamovala tudi obogatitev spominske sobe Simona Gregorčiča z umetniško sliko slovenskega rojaka akad. slikarja Tonya Kobala (1924 - 1992), prof. University of Western Ontario, London, prof. Ontario, Kanada, ki jo je podarila mag. Milice Trebše Štolfa iz Šareda nad Izolo, ki vsako leto obiskuje slovenske rojake v Kanadi. Gregorčičev pranečak Kazimir Čebron je podaril slovenskemu kanadskemu kulturnemu društvu Simon Gregorčič pesniško zbirko Simona Gregorčiča, v kateri so tudi doslej še neobjavljene pesmi. Obiskovalci prireditve so bili postreženi z dobro brejsko kapljico Klarnice, ki jo Makovčeva kmetija izvaža na japonski dvor in z drugimi vini avtohtone sorte, z ovčjim sirom in raznimi dobrotami kraja. Največja poslastica so bili ogromni hlebci domačega kruha iz pire in domače moke, ki so jih obiskovalci lahko tudi kupili za domov. Isto tako tudi ekološka semena. Pekovski mojster Nenad Breški je spekel pet vrst štrudljev, ki so tehtali skupaj več kot 40 kg. Na prireditvi so bile občinstvu na voljo tudi moji pesniški zbirki »Sončevo oko« in »Gorečka« ter pesem o brejskem študlju, napisana v narečju. Prireditev so spremljali številni mediji, snemala pa jo je tudi nacionalna TV. Po prireditvi nas je nastopajoče in povabljene goste gostila še Nenadova družina na letnem vrtu, med hrasti, bori in zelenjem, kjer je urejen prostor za piknike. Tu smo se ob prijetnem klepetu, dobri kapljici ter domačih gastronomskih dobrotah, sprostili. Razstava v cerkvici svetega Martina bo odprta še cel teden. Za tiste, ki se v nedeljo prireditve niste mogli udeležiti zaradi prezgodnje trgatve ali drugih razlogov, so na voljo za ogled tudi panoji z mojo poezijo o zemlji, žitu in kruhu ter pregovori o kruhu. Poleg ogleda etnološke razstave kruhov, je možen je tudi skupinski ogled Gregoričeve spominske sobe, brejskih kleti in nakup vina. Vinogradniško in sadjarsko naselje Brje sestavljajo številni zaselki na zahodnem delu Vipavskih gričev. Ob zadnjem popisu so na Brjah našteli 382 prebivalcev. Razgibana površina ustvarja slikovito krajino. V zaselku Kodrovi je zanimiv stavbni niz mediteranskega tipa z vhodi v banjasto obokane kleti in polkrožno sestavljenimi portali, vredno ogleda. Nad Brjami se na nadmorski višini 331 m dviga najvišji zaselek Sv. Martin, kjer je na dominantni točki postavljena cerkvica Sv. Martina, ki ločuje Vipavsko dolino od Braniške. Cerkev stoji na vzvišenem delu nad vasjo Brje. Sezidana je bila leta 1548, kot priča vklesana letnica na kapitelu slavoločnega pilastra. Leta 1640 so cerkvi prizidali zvonik. Leta 1944 so jo Nemci minirali, krajani in Ministrstvo za kulturo so jo po osamosvojitvi Slovenije, cerkvico obnovili in predstavlja kulturni spomenik. V njej se poleg sakralnih obredov vršijo tudi kulturne prireditve. Od tu se vam ponuja prelep razgled na obe strani: na Vipavsko dolino in obronke Trnovskega gozda na severovzhodu ter na Kras na jugozahodu, ob lepem vremenu pa je moč videti celo morje v daljavi. Pod cerkvijo so pod drevesi klopi in mize, kjer se lahko obiskovalci odpočijejo in občudujejo krasen razgled na vse strani Vipavske doline. Brje imajo bogato vinogradniško tradicijo, o tem govorijo sončne lege za vinograde, posejane po Vipavskih gričih. Že na prehodu prejšnjega stoletja – leta 1899 – so domači vinogradniki ustanovili vinogradniško vinarsko društvo z namenom združiti svoje znanje in izkušnje. Med soustanovitelji društva je bil tudi pesnik Simon Gregorčič. Društvo je še vedno živo, med drugim vsako leto pripravi tradicionalno martinovanje na Brjah. Skozi vas Brje pelje Vipavska vinska cesta. Gostje ste dobrodošli v vinskih hramih ponudnikov, poleg odličnega, doma pridelanega vina, vam bodo ponudili tipične vipavske jedi. Na Turistični kmetiji Birsa pa vam nudijo tudi apartmaje in sobe. Na Brjah deluje tudi Društvo animatorjev Norma 7, ki s prirejanjem razstav in literarnih večerov v prostorih društva ali v stari šoli skrbi za bogato kulturno življenje na vasi. Društvo aktivno sodeluje pri pripravi krajevnega praznika. Še na eno zanimivost velja opozoriti: Brejci so prav pred kratkim obnovili vežico, ki je delo znanega arhitekta Maksa Fabianija. Maks Fabiani je tudi sicer bistveno vplival na obliko posameznih objektov ter urbanistično zasnovo središč številnih vasi na Primorskem. V cerkvi sv. Martina si lahko ogledate skulpture akademskega kiparja Marjana Černeta. Dobrodošli na Brjah! Počutili se boste lepo. Kontaktna oseba: Nenad Breški, telefon 041/363-951 Email: svetimartin.turizem@gmail.com Foto: Toni Kodrič Komentarji (4) www.pozitivke.net