Prevzemanje nase bolečine drugih nam ne služi

sobota, 31. marec 2018 @ 05:02 CEST

Mnogi imamo, v veri, da jim pomagamo, navado prevzeti nase bolečino drugih. Da bi jih zdravili. Prevzemanje nase bolečino drugih ne služi niti nam, niti njim. Spomnite se primerov, ko ste prevzeli nase bolečino drugih. Ali je to osebi, katere bolečino ste prevzeli, pomagalo? Ne. Je pomagalo vam? Ne. Namesto, da bi vas to pomirilo, vas je privedlo v stanje lastnega neravnovesja in težkega počutja.

Šele takrat, ko NE prevzamemo nase bolečine nekoga drugega, smo za to osebo popolnoma prisotni. Biti za nekoga popolnoma prisoten je največje darilo, ki ga lahko nekomu damo, se vam ne zdi? V takem trenutku stopimo v stanje umirjenosti. S tem vzpostavimo sveti prostor za ostala bitja okrog nas, ki se nato po svoji izbiri zdravijo sama, ali pa ne. Mi ne moremo zdraviti drugih, posebej še ne na način, da prevzemamo nase njihovo bolečino. To ne deluje.

Zakaj to pravzaprav počnemo? Mnogokrat potegnemo nase bolečine drugih že v ranem otroštvu ali celo v maternici. Nezaželen otrok čuti nezaželenost, skrb ali obup staršev in se nezavedno prične počutiti krivega, da obstaja. Prevzame nase bolečino staršev, da bi jim bilo lažje, obenem pa se lahko počuti še žrtev, skozi kaj vse mora iti.

Nadalje, starša se prepirata, mnogokrat je prisotno nasilje, otrok vleče nase bolečino enega izmed njih, mogoče obeh, pa od bratov, sester.
Mogoče se kdo ponesreči v družini, ostane invalid. Ali se kot invalid rodi. Že vlečemo nase njegovo bolečino, misleč da mu bo s tem lažje.
V šoli se godijo krivice, mnogim od nas se je kdaj kdo »smilil«; pa potem v službi, med osebnimi prijatelji, vse tja do celih skupin ljudi, lačnih, revnih, mučenih, zatiranih.
Sposobni smo navleči nase bolečine in skrbi celih nacij! To žal nikomur ne pomaga.
Tudi nismo odgovorni zanje.

Ko to počnemo, je naše telo v napetosti, krču, neravnovesju; ni umirjeno in sproščeno in tako tvori idealne možnosti za različna obolenja. Bolj močno, ko vlečemo nase, hujše oblike bolezni so možne; vse tja do najbolj kritičnih, neozdravljivih in pogubnih.

Vprašajmo se, kako nam je sprejemanje bolečine drugih do sedaj služilo? Zakaj smo to izkusili?
Rojeni smo z možnostjo sočutja do drugih bitij. Ko nase prevzamemo bolečino nekoga drugega, premoremo do tega bitja več sočutja, ker smo izkusili tudi njegovo bolečino. Na ta način raste in se razvija naše lastno sočutje.

Vendar, ob tem pozabljamo bitju, katerega bolečino prevzamemo, to bolečino vrniti nazaj. Namesto tega jo skladiščimo v našem telesu. Kaj se nato zgodi s fizičnim telesom? Oboli.

Vrnimo se v trenutek, ko smo nase prevzeli bolečino nekoga drugega, mogoče svoje matere. Občutite njeno bolečino. Vedite, kakšna je.

Zdaj ji v mislih to bolečino vrnite nazaj. S tem jo počastite, saj veste, da ima svojo lastno sposobnost zdraviti se, če bo le izbrala tako. S sprejetjem njene bolečine nase ji niste pri tem nič pomagali.
Vrnite ji bolečino nazaj, počastite njeno pot, počastite njeno bolečino, bodite do nje sočutni…, želite ji zdravljenja.
Ko boste to naredili, boste občutili stanje miru in lahkosti. Veliko, zelo veliko breme bo padlo z vas.
Mnogo ljudi se ob tem postopku počuti krive.
Če se vam to zgodi, verjamete, da je vaša vloga zdraviti druge ljudi.
Kaj ponuja ta misel vašemu egu… misliti, da lahko koga zdravite? Da vam občutek kontrole, vendar sčasoma ugotovite, da to ne deluje. Potem pa je ego »povožen«, z vašim
samospoštovanjem vred.

Vsak od nas ima ego. To je del izkušnje človeškega bivanja. Izkušnja skrbeti za svoj ego.

Poglejmo še enkrat na začetek te zgodbe. Predstavljajmo si, da s prevzemom nase in občutenjem bolečine nekoga drugega večamo lastno sočutje. Počastimo to osebo s tem, da ji to bolečino vrnemo nazaj, vedoč, da je mi ne moremo pozdraviti. Predstavljajmo si, da nam ni treba zdraviti drugih.

S tem se vrnemo v energijo svoje duše in tako zdravimo svoj ego-del sebe. Ko se odločimo, da ne prevzamemo več bolečine drugega nase, kako se ob tem počutimo? Kako se počuti naše telo?
Osvobajajoče; vrne se v lastno notranjo duhovno energijo. In to je način, kako vzpostavimo stik z našim lastnim notranjim zdravilcem, tistim, ki kapljico za kapljico polni morje večnosti in ustvarja valovanje zdravljenja – zdravljenja sebe in prinašanja energije zdravljenja vsem okrog nas, ki so pripravljeni in se želijo zdraviti.
Z zdravljenjem sebe omogočamo zdravljenje drugim bitjem; ko v lastni umirjenosti in sproščenosti omogočamo drugemu, da se brez napetosti, jeze ali strahu varno počuti v naši prisotnosti.

Z ljubeznijo,
Ewe

(p.s.: povzeto iz lastnih izkušenj in učenja samozdravljenja mojstrov duhovnih vodnikov, ki delujejo skozi Američanko Connie Russert; www.toolsfortransformation.com ter njene knjige, večinoma napisane po nareku mojstrov duhovnih vodnikov – Channeling from Parallel Universe, ki bo v kratkem v prevodu izšla tudi pri nas pod naslovom Kanaliziranje iz vzporednega vesolja)

Vir: www.gibanje.org

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Prevzem_Bolecina_Sluzenje_Ewe