V tipičnem obratu živilskopredelovalne industrije v zahodnem svetu naletimo na naslednji prizor: paleto pakiranih pripravljenih obrokov viličar namesto v dostavno vozilo odpelje na uničenje. Le na eni paleti je toliko hrane, kot bi jo lahko 50 družin jedlo ves teden. Glede na raziskavo iz leta 2002/03 v britanski živilskopredelovalni industriji letno nastane za 4.6 milijonov ton zavržene hrane. Četrtino teh bioloških odpadkov predstavlja neužitna mešanica, ostalo pa stranski proizvodi, odrezki in drugi biorazgradljivi ostanki.
Gre za zelo grobo oceno, ki temelji na raziskavi le 3 % akterjev živilskopredelovalne industrije. Glede na podatke drugih raziskav, živilskopredelovalna industrija v 16 evropskih državah proizvede 195 milijonov ton zavržene hrane, kar znaša približno eno tretjino končne produkcije prehranskih izdelkov. V ZDA pa naj bi po ocenah zavrgli 10 % od celotne proizvodnje hrane.
Po ocenah najnovejše študije Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) naj bi v predelavi, distribuciji in pri končni potrošnji skupaj nastalo 46 % vse zavržene hrane. Živilskopredelovalna industriji naj bi prispevala okoli 12 % vse zavržene hrane.
Podatki, koliko hrane se zavrže v tem segmentu prehranske verige, niso točni. Poleg pomanjkanja podatkov so študije pokazale, da metode, ki se jih poslužujejo proizvajalci, skrijejo delež nastalih odpadkov – ko upoštevamo te skrite deleže, se količine odpadkov lahko povečajo celo za dvakrat. Cilji vlade in industrije za zmanjšanje odpadkov posledično nimajo zadovoljivih meril za merjenje njihove uspešnosti.
Nekaj odpadkov v živilski industriji je neizogibnih, delež odpadkov pa je sestavljen iz rastlinskih in živalskih stranskih produktov, ki jih lahko uporabimo znova in jih tako ohranimo v prehranski verigi. Vsako leto naj bi se v Evropi zavrglo kar 4 milijone ton ostankov paradižnika, ki ostanejo kot višek v pridelavi oziroma ostanek po predelavi v sok ali mezgo. Nekaj teh ostankov se uporabi za živalsko krmo, še bolje pa bi bilo, da bi jih lahko uporabili kot dodatek v drugih živilih. Velike količine hrane pa so zavržene po nepotrebnem zaradi malomarnosti proizvajalcev in trgovcev. A vendar je v dobi krize in naraščajoče revščine tudi v razvitih državah sveta opaziti, da problematika zavržene hrane postaja osrednja tema v dnevnih novicah.
V državah v razvoju velike izgube hrane povzroča predvsem pomanjkanje ustreznih predelovalnih obratov. V mnogih primerih živilskopredelovalna industrija nima dovolj kapacitet za predelavo in shranjevanje. Del problema izhaja tudi iz sezonske proizvodnje in stroškov za naložbe v predelovalne obrate, ki ne bodo v uporabi skozi vse leto. Naložbe in iniciative za krepitev predelovalnih zmogljivosti so tako ključnega pomena za zmanjšanje količin zavržene hrane v teh državah.
V razvitih državah so predelovalni obrati pomemben vir bioloških odpadkov. Ti nastajajo predvsem v fazi obrezovanja, ko ločujejo užitne dele od neužitnih delov živil. Izgube v predelavi povzročajo tudi prekomerna proizvodnja, pakiranje in tehnične okvare, ki pa se jim je težko izogniti. Izkoristek oziroma učinkovitost predelave niha in se razlikuje glede na živilo. Študija (WRAP, 2010) ocenjuje, da proizvajalci hrane izgubijo okoli 16 % surovin med predelavo. Z inovativnimi in okoljsko sprejemljivimi rešitvami lahko zmanjšamo količine teh odpadkov.
Poleg tega, da proizvajalci hrane zmanjšujejo količine odvrženih bioloških odpadkov med samo predelavo, lahko tudi vplivajo na zmanjšanje količin zavrženih živil med potrošniki. K temu prispevajo z naslednjimi ukrepi: podaljšanje življenjske dobe izdelkov na policah, jasne datumske oznake in dosledne informacije o trajnosti izdelka, informacije o shranjevanju, zamrzovanju in pripravi živil, možnost izbire različnih velikosti porcij ter druge inovacije, ki preprečujejo kvarjenje hrane.
Verjetno ste se vprašali kakšen vpliv ima posameznik na zavržke hrane v živilski industriji. Zmanjšate jih že lahko tako, da kupujete čim manj predelana živila in se nasploh prehranjujete zdravo. Okolje in zdravje vam bodo hvaležni!
V tipičnem obratu živilskopredelovalne industrije v zahodnem svetu naletimo na naslednji prizor: paleto pakiranih pripravljenih obrokov viličar namesto v dostavno vozilo odpelje na uničenje. Le na eni paleti je toliko hrane, kot bi jo lahko 50 družin jedlo ves teden. Glede na raziskavo iz leta 2002/03 v britanski živilskopredelovalni industriji letno nastane za 4.6 milijonov ton zavržene hrane. Četrtino teh bioloških odpadkov predstavlja neužitna mešanica, ostalo pa stranski proizvodi, odrezki in drugi biorazgradljivi ostanki. 
