Naj bi se moški in ženska prav predala eden drugemu. Lahko kajne, to pa res ni noben problem, bi kdo rekel.
Vendar v resnici je te predaje le na žalost malokdo sposoben.
Mogoče je temu pri komu najbolj podobna prva izkušnja, ko je še človek manj vezan na to, kaj bi vse moralo biti, da bi lahko imel rad.
Vendar tudi tu, je človek prej kot slej vržen pred omejitve in trdno resničnost sebe, takšnega kot v resnici je.
Za pravo predajo morata biti oba moški in ženska..
Če pogledamo kako se človek lahko vse preda, lahko vidimo marsikaj.
Mnogi predajo le del sebe,v resnici pa je tudi pri tej predaji potrebna celovitost izvorna čistost, to pa se lahko zgodi, če človek ima dovolj močno ta pravo notranjo bit, in je tudi nikoli ne zapusti
Tudi celotna predaja ne more priti na naš zahtevek, ampak kadar naš partner-partnerka kakor tudi mi, to iz sebe v ljubezni naredi sam ..
Dobro je opozorilo, da, če nam partner ne odgovori v brezpogojni ljubezni, a če le vidimo da je pošten da nas ima resnično rad,
-(glede tega moramo biti popolnoma pošteni do njega in tudi do sebe, saj je to bistvenega pomena)-,
se nam je to lahko zgodilo zaradi tega, ker smo v začetku v njem vzljubili idealno podobo, ki smo si jo ustvarili sami, in edino če zapustimo to idealno podobo, vzljubimo njega-njo takšnega- takšno kot je.
To zmore edino veličina resnične ljubezni, ki je edina zmožna se odreči svoje lastno narejene idealne podobe o nekom in vzljubiti manj popolno, (če je le to pošteno in ima resnično rado).
Največ nesreče pa naj bo v spolnosti ali pri čemerkoli v življenju, da ne najdemo resnične ljubezni, se zgodi zaradi tega, ker nismo celoviti, kajti za našo srečo je potrebna naša celovitost.
Mnogi so nesrečni, ki se predajo samo spolnosti in iz njih izginejo ostale bistvene stvari, in prav tako so mnogi nesrečni, ki se predajo samo učenju in delu, ter s tem zasenčijo spolnost.
Če imamo neiskren odnos s partnerjem - partnerko, ker nismo ravno najboljši ljubimci, se največkrat zaradi tega zatečemo k delu in skušamo tam dokazati svoje sposobnosti, namesto, da bi rešili težavo dokler je rešljiva.
Velikokrat nas ima partner-partnerka dosti rajši kot si mislimo in mi sami bežimo pred našo neidealnostjo, namesto da bi se pogovorili o tem, zapostavimo partnerja-partnerko in zaradi tega na dolgi rok zaidemo v nerešljive težave.
Spolnost, ki je prav tako ena od bistvenih stvari, naj nebi nikoli zasenčila vseh drugih bistvenih stvari in obratno tudi druge bistvene stvari naj ne bi nikoli zasenčile spolnosti.
Velikokrat človek hoče doživeti ekstazo in orgazem in se k temu zateka zaradi tega hote, ker bi rad ob tem pobegnil pred drugimi težavami, ki so nastale zaradi neosveščenega življenja.
Zato išče vrtoglave višine in to občuti kot srečo, resnične sreče, ki je zagotovo celovita in boljša, pa niti ne pozna.
Namenoma sem napisal vrtoglavim, zaradi tega, ker v vrtoglavi višini, človek v resnici slabše doživi realnost ljubezni in lepote. Pozabi trenutno na probleme vendar se to na daljši rok ne obnese, pogosto zaradi tega potrebuje celo več partnerjev, na koncu pa je zaradi tega izgorel in izigran in mora plačati davek tega cela družina z otroci vred.
So pa tudi mnogi, ki so zaradi sebične predanosti družini krivični do soljudi.
Vse je važno, kako živiš, kako se spoznaš, kako opravljaš delo, kaj doživiš z vsemi pa tudi z ljubljeno osebo, tudi spolnost, vendar ni nič večje od vsega pomembnega, niti nič manjše in v vsem je važna iskrenost. Tudi trenutno doživljanje je v ospredju, vendar je tako naravno, da nas ne zasenči, ker ne potrebujemo pijanstva čutov, da bi bili srečni in ne bežimo pred ničemer, saj edino kot taki smo sposobni ljubiti celoto in do nikogar nismo krivični…
Naj bi se moški in ženska prav predala eden drugemu. Lahko kajne, to pa res ni noben problem, bi kdo rekel.
