Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pouno_Resnica_Laz_Kultura

Resnica, laži in avtentičnost petek, 29. junij 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Avtentičnost je resnična hrana, resnična kultura, resnična skupnost, resnična medicina, resnične zgodbe, resnične šole... Nekoč je nekdo povedal, zakaj si je kupil stanovanje v Parizu. Rekel je: „Zategadelj, ker imajo tam resnične trgovine.“ S tem je mislil na majhne, pisane, družinske trgovinice, z vonji, ki kar kličejo po spominih, ki stojijo v soseskah, kjer trgovec pozna kupca po imenu. Čeprav mogoče ne vemo, kaj stoji za besedo „avtentično“, vemo kaj pomeni, ko vidimo avtentičnost, pa naj gre za hrano, kulturo, politiko, šole, skupnosti, medicino, zgodbe... In kljub temu se mnogi počutimo v tej avtentičnosti osamljeni – kajti na prste lahko preštejemo manjšino bojevnikov, ki so proti vsemu umetnemu, masovno proizvedenemu in manipuliranemu. Potiho in zunaj dosega radarjev kulturnih komentarjev vozijo proti vzhajajočim verigam kmečkih marketov, počasnemu prehranjevanju, bralnim klubom, organski zelenjavi, recitalom, komplementarni medicini, okolju prijazni modi in še kaj bi se našlo. Navkljub vsem tehnokratskim in globaliziranim napovedim ne uživamo hrane v obliki tabletk, kot je bilo rečeno. Nismo bili priča genialnim mašinam, ki bi znale same razmišljati, kot so napovedali leta 1970; ali embrialnim paketkom v trgovinah (1966); ali robotom, ki bi skrbeli za starejše občane (1970); ali umetnim lunam namesto ulične razsvetljave (1983); ali izginotju kuhinj (1970). Prihodnosti nismo predali v roke virtualnim učiteljem ali zdravnikom. Dogaja se ravno obratno. Narašča povpraševanje po hrani, ki ima okus, ki ne vsebuje ribjih genov za nadziranje temperature ali človeških las za karkoli že. Približno 12 milijonov Evropejcev se vrača nazaj k avtentičnosti. Dva milijona jih je popolnoma opustilo pehanje za denarjem in kariero. Priča smo počasnemu priklanjanju znamk kot so McDonalds in Coca-Cola, ki si obupano želita se predstaviti kot “lokalca.” Viri in nadzor velikih korporacij so resnično neprimerljivi in večina svetovnih vlad se boji roditi alternativnih vizij. Ampak moč in navzočnost ponarejenosti je povzročila narast trenda v nasprotno smer. Tisti, ki se vidijo v avtentičnosti, bodo mogoče pozabili resničnost. Mogoče bodo mnogokrat preizčrpani, razen za hitro hrano: mogoče bi izrekli dobrodošlico virtualnemu nakupovanju. A hkrati so ogorčeni nad mislijo o tem, da bi se avtentična opcija za venomer izgubila – kajti GM rastline predstavljajo pretnjo obstoječim vrstam. Ampak debata okrog avtentičnosti še ni končana. Ko nekaj dandanes poimenujemo za “resnično”, zahtevamo, da je zakoreninjeno v človeški etiki, v naravi, geografiji – da prihaja od nekje točno določeno. Da je pošteno in lepo, zaradi svoje preprostosti. Izgleda, da je poezija še zdaj edini javen diskurz, ki ne poskuša biti manipulativen in laskav na nek način. Avtentičen pomeni, da vsebuje neko globino – da je tridimenzionalen, ne blesteč in površinski. H.J.Massingham-ova knjiga “The Tree of Life”, 1943, (Drevo Življenja) izpostavlja posledice letenja v obraz “Boga, narave in realnosti”. Pisec se vrne vse do leta 1930, da izpostavi simptome nepristnosti. “Pred vojno smo postali ersatz (nadomestni) ljudje,” piše “uporni proletariat ali predmestna  masa, ki jo nadzira mezdni sistem in finančna diktatura za proizvajanje cenenega kiča, ali ki ne proizvaja ničesar, in ki jo izčrpava mehaničen hedonizem masovnega zabavništva, živeča v naslovni vrsti časopisa, s telesom odpirača in brez kulture, bivajoča v sistemu lovišča kuncev v zapuščenih mestih brez gospodarjev ali v številnih kartonastih škatlah vzdolž avtocest, ki so podobne dirkališčem, ali na deželi, ... priča smo divjemu onesnaževanju in rušenju.” “Je bilo to življenje?” se sprašuje Massingham, ki je videl vojno kot eno izmed posledic nepristnosti. Ena velika posledica je lahko izničenje človeštva, priče smo nasilju in neprisebnosti, ki so posledica kulturne rušitve, bridkosti izhajajoča iz uradnega objema neresnice. In načini, kako ti rušilci poskušajo uveljaviti svoje laži, so prav tako destruktivni. Dekleracija Evropske komisije je npr. razširila laž, da so majhne kmetije na Poljskem neekonomične, ker skrbijo za dobro trajnostno življenje in se oskrbujejo z lokalno hrano. To kakovostno realnost spremenijo tako, da z denarjem podkupijo velike kmetijske korporacije, dobavitelje, nakar se ti ustalijo na teh področjih in uničijo eksistenco majhnih kmetov. To se zgodi, ko se umakneš avtentičnosti, in to kar je že Massingham napovedal. Ampak ni dočakal, da bi bil priča modernemu trženju. To je bleščeč, nerealen svet – z gigantsko amoralnostjo brezobraznih korporacij, ki se skrivajo za bistrimi prijaznimi logotipi in kartonastimi karakterji – to je druga vrsta laži. Lahko se odločimo, da sprejmemo, se včasih v tem svetu poveselimo, ampak v nas je, da prepoznamo narejenost in prirejenost. Ljudje nismo nemočni. Avtentičnost ni konzervativna sila, ki posluša izginjajoč svet. Je sila, ki se ozira naprej, sila, ki poskuša prilagoditi tradicionalno modrost v prid modernega življenja. Niti niso to brezupne sanje o nedosegljivosti. Avtentičnost je proces, progresivna revolucija. Generacijo nazaj je pisana in kozmopolitanska hrana na trgovinskih policah zadovoljila zahteve ljudi po avtentičnosti; zdaj so se te zahteve spremenile, ljudje zahtevajo zdravo in lokalno hrano. Ni potrebno premagati ekonomski sistem za dosego tega. Treba je zmagati določeno bitko in uvesti spremembe poslovnega ustroja in metod. Poleg tega avtentičnost ne rabi biti puritansko neodobravanje življenja drugih ljudi – ne sme biti – drugače ji bo spodletelo. Če si avtentičnost predstavljamo preveč dobesedno ali natančno, bomo enostavno padli v lastne karikature, ki jih uganjajo tehnokrati. Največja izmed laži tehnokratov je, da ni nič bolj puritanskega, kot njihove zahteve po trdem delu, nakupovanju in nedvomljenju v njihova bleščeča se življenja. Zahtevati resnično mora biti zabavno. Naša moč leži v naši človeškosti, v naših zmožnostih, da dvomimo in se igramo. Avtentičnost ne pozablja razumevanja in tolerance, ki sta ju pripeljali znanost in znanje. Razlika je, da avtentičnost ni obtičala. Hodi v koraku s časom. Avtentičnost ocenjuje izdelke, institucije in podjetja glede na njihovo človečnost, ki je zakoreninjena v naravi in ustvarjena od Boga. To je tisto, kar napaja avtentičnost s toleranco in močjo. Vir: www.resurgence.org/ Komentarji (0) www.pozitivke.net