Včasih resnično izgleda, da smo pospešili korake v življenju – in res smo jih, za 10% v zadnjem desetletju. Zahvala gre Richardu Wisemanu, profesorju psihologije iz univerze Hertfordshire v Angliji, da je izračunal neizračunljivo.
To mu je uspelo tako, da je od leta 1994 primerjal čas, ki ga porabijo pešci v mestih po celem svetu, da prehodijo 18,3 metrov na neoviranem pločniku. Rezultati so pokazali, da hodimo povprečno 5,6 km na uro ali za 10% hitreje, kot v zgodnjih 90-ih.
Narast je rezultat hitrega življenjskega tempa, ki ga narekujeta tehnologija in 24-urna razpoložljivost Zemljanov. “Hitrost človeške hoje je sorazmerna z razmišljanjem o tem, ali se nam mudi in kako hitro moramo opraviti stvari. Osupljivo dejstvo, ki smo mu priča je, da če po poslanem elektronskem sporočilu ni odgovora v roku 10 minut, se pojavi misel: „Ja kje pa je?”
Ne presenečajo pa dejstva, da se je hitrost hoje najbolj pospešila v t.i. državah „azijskih tigrih“. Pešci v Singapurju hodijo za 30% hitreje kot pred desetletjem. Ampak vsem se pa vendarle ne mudi. Najpočasnejše pešce so našli v ekonomsko manj produktivnih državah, v Egiptu, Jemenu, Siriji, Jordanijji in Romuniji in..... v Bernu, v Švici, kjer pravijo, da so tla zelo neravna. Wiseman pravi, da če bomo nadaljevali s tem tempom bomo prispeli na cilj, preden se sploh odpravimo na pot.
Včasih resnično izgleda, da smo pospešili korake v življenju – in res smo jih, za 10% v zadnjem desetletju. Zahvala gre Richardu Wisemanu, profesorju psihologije iz univerze Hertfordshire v Angliji, da je izračunal neizračunljivo. 
