Mnogo ljudi je že slišalo za genius loci, za duha nekega prostora, v ozračju začutilo in zaznalo izžarevanje določene kvalitete prostora. Ko se znajdete globoko v gozdu, daleč stran od cest in človeškega hrupa, kjer ni na vidiku nobenih steklenic in smeti, boste mogoče začutili po celem telesu in v srcih čistost tega prostora.
Grki so ta občutek poimenovali Artemis. Človeška duša nepretrgoma potrebuje priliv duha. Najboljša je raznovrstnost večih duhov. In tako boste mogoče poiskali poseben prostor, ker ga vaša duša potrebuje. Antični pisci so imeli navado reči, da je duh hrana za dušo.
Mesto ima lastnega duha (ta duh se razlikuje od duha vasi), ki se pojavi, ko se vzpostavijo določeni pogoji. Mesto kot tako, potrebuje ravno pravšnje število hiš, ne sme jih biti preveč. Mora biti veliko, ampak ne preveliko. Potrebuje trgovine in podjetja. Moderno razmišljanje o mestih je mogoče usmerjeno na merljive postranske stvari, a prav tako pomembno, če ne še bolj, je duh ustvarjen iz kombinacije kvalitet značilnih za mesta, ki so jim dodane določene značilnosti prostora. Tudi dve mesti nista identični.
Da bi mesto imelo uspešnega duha, ki bi nahranil duše svojih prebivalcev, je potrebna definicija mesta. Eden izmed problemov industrijskega sveta je, da duh mesta uhaja iz kontinuitetne sosrednosti predmestij, industrijskih parkov in komercialnih leg. Ta problem je bolj akuten v Ameriki kot v Evropi in ostalih predelih sveta, ampak tendenca se širi. Nenavadno je to, da duh lahko obstaja pod določenimi pogoji, če pogojev ni njegova moč oslabi in duh celo izgine. Kar ostane so hiše in trgovine brez duha.
Na določenem nivoju ljudje tako lahko preživijo, ampak ni hrane za njihove duše. Ako duša ne dobi hranil iz prostora, postane nesigurna, mogoče nevrotična in bolna. Ampak večina ljudi se ne zaveda pomembnosti, ki jo lahko ima duh mesta za njihovo blaginjo. Moderni ljudje so pragmatični in večini ni mar za take in podobne romantične čenče. Potrebujemo velemesta, vasi, podeželja, divjino, in ja potrebujemo mesta, ki bi cvetela kot ljudje. Vse te različne postavitve so pomembne za človeško dušo, ki ima komplementarne potrebe.
Nekatere ljudi vleče v mesta, spet druge na podeželje. To je lepota človeškega srca; lahko se premakne v različne smeri. Marsilio Ficino, mag iz 15. stoletja, je povedal, da je ena izmed prvih stvari, ki jih moramo storiti za oblikovanje življenja, je premišljeno dognanje, kje želimo živeti. To ni samo stvar razuma, moramo ugotoviti, česar si želi naše srce. Če je duh bivalnega prostora v sozvočju z duhom srca, je vse dobro, in občutili bomo mirnost, ki jo potrebujemo za kreativnost in ustaljenost. Če sta ta dva elementa ločena, se lahko počutimo neustaljene in onemogočeno nam je živeti ustvarjalno in izpolnjujoče življenje.
Kar lahko pripomore je, da duhu prostora podelimo obraz ali celo telo. To je dejanje vere. »Zeleni mož« je eden izmed številnih obrazov divjega prostora (gozda), ampak mesto mora imeti drug obraz, in ne zelenega. Če bi vsak posameznik imel prirojeno vero, bi mogoče vedeli, kakšen obraz se pritiče našemu prostorskemu in varovalnemu duhu. V vsakem primeru je pomembno, da zaščitimo esenco naših mest, in s tem njihove angele varuhe. Mogoče pri tem lahko pomaga že park, a odločilnega pomena je, da se upremo vsem silam, ki bi želele uničiti duha mesta za njihove lastno namembnost.
Za to je potrebna jasna vizija mestne svojskosti, dobro načrtovanje in trdno vodstvo. McDonalds je lahko že ena taka grožnja mestnemu duhu, ampak tudi določeni rekonstrukcijski posegi zgodovinskih stavb. Mestnega duha je potrebno dodobra spoznati, da lahko jasno razumemo, kaj je potrebno, da ga zaščitimo in mu omogočimo preživetje in razvoj. Mestni duh bo za vsakega posameznika obstajal edinole, če je sposoben izstopiti iz modernističnega pogleda merljivosti in fizičnosti. Upoštevati je potrebo nevidno, to kar hrani dušo prostora.
Da lahko to storimo, potrebujemo vero, da se zavemo in reagiramo na duhovne dimenzije sveta. Tovrstna vera ni povezana z ostalimi svetovnimi verami ali verskimi sistemi. Vse je odvisno od nas samih ali verjamemo, da ima vse v svetu svoj smisel, da občutimo nekaj, a tega ne moremo razložiti. Potrebujemo mesta za naše duše. To je neprecenljivo. Esenca in duh mesta nista vidna znanstvenemu očesu. Vidna sta samo tistemu, ki lahko zazna duha in se zaveda njegove pomembnosti.
Mnogo ljudi je že slišalo za genius loci, za duha nekega prostora, v ozračju začutilo in zaznalo izžarevanje določene kvalitete prostora. Ko se znajdete globoko v gozdu, daleč stran od cest in človeškega hrupa, kjer ni na vidiku nobenih steklenic in smeti, boste mogoče začutili po celem telesu in v srcih čistost tega prostora.
