Sladkost nas spremlja že od rojstva. Že materino mleko je tako sladko. Le redkim otrokom je kateri koli drug okus ljubši kot sladek. Na daljnjem vzhodu so sladkim živilom že pred več tisočletji pripisovali poseben pomen pri izgradnji telesnih tkiv in preskrbovanju organizma z energijo.
Med takšna živila so sicer poleg sadja šteli tudi žitarice in stročnice. Sladkorja, kakršnega uživamo danes, takrat niso poznali. Saharoza in sladkor sta postala sinonima šele v zadnjih dveh stoletjih. Pred tem je bila saharoza razkošje, ki so si ga lahko privoščili le redki bogataši.
Razmah industrijske pridelave ji je znižal ceno, rafiniranje jo je naredilo obstojnejšo, z izboljšanjem transportnih poti se je zasidrala v vseh kotičkih sveta. In kot na vse drugo, kar nekaj generacij vztraja v našem okolju, smo se tudi na sladkor, t.j. saharozo, postopoma povsem navadili.
Kaj je sladkor?
Sladkorji so preprosti ogljikovi hidrati, ki jih praktično vsi organizmi na Zemlji potrebujejo kot vir energije. V rastlinskih živilih so ogljikovi hidrati zastopani kot monosaharidi (glukoza in fruktoza) in polisaharidi (škrob, vlaknine). Metabolizem vseh živali je prilagojen presnavljanju in izrabi sladkorja v celicah. Pri človeku igra ključno vlogo pri tem vranica z encimoma inzulinom in glukagonom.
Le dve industrijski rastlini, sladkorni trs in sladkorna pesa, vsebujeta praktično samo saharozo. (Pri nas manj priljubljeno sladilo, ki vsebuje izključno saharozo, je javorjev sirup, ki ga pridobivajo iz soka sladkega javorja.) Zaradi relativno preprostega izkoriščanja sladkorne pese in sladkornega trsa je saharoza postala najbolj zastopan sladkor v človeški prehrani.
Učinek rafiniranega sladkorja
Kaj se zgodi, ko zaužijemo velike količine sladkorja? Ker je saharoza enostaven sladkor (disaharid), hitro preide v kri. Naglo povečanje količine sladkorja v krvi pretirano stimulira vranico, zato ta izloči več inzulina, kot je potrebno. Posledica je padec krvnega sladkorja ali hipoglikemija (»pade nam sladkor«), zaradi katere zahrepenimo po še več sladkorja, radi bi namreč nadomestili primanjkljaj. S tem se zapletemo v brezizhodno zanko – več sladkorja, več sle po njem.
Ob uživanju kompleksnih ogljikovih hidratov se to zgodi zelo blago in postopno, ker se presnavljajo počasi. Še toliko bolje je, če jih uživamo v obliki polnovrednih živil, saj so minerali, vitamini in vlaknine iz lupine tako rekoč nujni za optimalno presnovo.
Rafinirani sladkor je sploh problematičen, kajti »očiščen« je mineralov, kot so krom, kalcij, magnezij, kobalt in mnogi drugi. Organizem jih je za presnovno prisiljen črpati od drugod, kalcij npr. potegne iz zob, kosti in nohtov, druge minerale iz kože, živcev in celo možganov.
Nadomestki
Beli rafinirani sladkor je bolje nadomestiti z nerafiniranim rjavim sladkorjem ali še bolje drugimi naravnimi sladili, kot so med, palmin sladkor (jaggery gur), ječmenov slad, koruzni sirup, rižev sirup, datljev sladkor, agavin sirup, fruktoza, suho sadje. Še najbolje je čim več sladil uživati tako, kot jih je »zapakirala« narava, polnovredne in nerafinirane.
Glavni vir energije naj vam bodo kompleksni ogljikovi hidrati (žitarice, zelenjava, stročnice). Odsvetujem uporabo umetnih sladil (aspartama, ciklamata ipd.). Veliko se gibajte!
Pri tistih jedeh, pri katerih smo navajeni uporabljati sladkor, lahko z malo iznajdljivosti hitro najdemo odlične in še okusnejše kombinacije. Čaj znamo posladkati tudi z medom, v kavo pa se verjetno ne bi spomnili dodati javorjev sirup ali datljev sladkor. V mleko in mlečne jedi se odlično podata palmin sladkor in ječmenov slad, če oba hkrati zmešate s stepeno sladko (ali kislo) smetano, pa vas bo okus tudi brez kakršnega koli drugega dodatka gotovo začaral.
Prijateljeva mama dela fantastično jabolčno pito iz polnozrnate moke brez sladkorja – puhasto, sočno, izvrstno ... Kruh lahko vzhajate tudi brez dodajanja sladkorja, le trajalo bo malo dlje. Ko kuhate marmelado, izberite slajše in sočnejše sadeže, kuhajte jih malo dlje in jim namesto sladkorja dodajte pasto iz zmletih rozin ali datljev, zelo sladkega sadja niti ni treba dodatno sladkati. Peciva, za katera potrebujete kristalni sladkor, sladkajte s fruktozo. Ni boljšega sladila za puding, kot je dober javorjev sirup. Sladke kroglice iz suhega sadja in oreškov so odlična popotnica za izlete in prigrizek na rojstnih dnevih.
Hitite počasi
Beli sladkor vsekakor čim prej črtajte z jedilnika v primeru kroničnih bolezni in alergij. V večini primerov pa ga je bolje iz prehrane izločati postopoma. Tako se boste lahko naravno navadili na nove recepte, preizkusili razna naravna sladila, spoznali odzive organizma nanje in po določenem času začutili učinke belega sladkorja v primerjavi z naravnimi sladili oz. naravno sladko hrano.
Otroke že od malih nog navajajte na raznovrstna sladila in čim manj belega sladkorja. Seveda jih ne boste mogli izolirati od okolja in ograditi od sladkorja, saj je med vrstniki v vrtcu in šoli sladkor vseprisoten. Lahko pa jim vsaj doma namesto piškotov in tort nastavljate suhe slive, hruške, fige in marelice. Vzemite si čas in skupaj z njimi počepnite med gozdne jagode in borovnice, splezajte na češnjo ...
Pomnite, da sladkobe ne čutimo le z jezikom; sladice so tudi nasmehi, dotiki in poljubi, tople besede, prijetne izkušnje in darovi iz srca. Več, ko si jih privoščimo in jih dajemo, bolj polne se bomo čutili in manj bomo potrebovali tisti sladkor, ki nas pogosto pusti tako prazne.
Sladkost nas spremlja že od rojstva. Že materino mleko je tako sladko. Le redkim otrokom je kateri koli drug okus ljubši kot sladek. Na daljnjem vzhodu so sladkim živilom že pred več tisočletji pripisovali poseben pomen pri izgradnji telesnih tkiv in preskrbovanju organizma z energijo. 
