|
||||||
|
|||||||
VSAK DAN SI PODARIMO NEKAJ DRAGOCENEGA
Ker smo kar naprej izpostavljeni množici okoljskih dražljajev in vtisov, kaj je pomembno in kakšni naj bi bili, ne slišimo več svojega notranjega glasu, ki nam govori, kdo smo, kako želimo živeti.
Ni treba, da nas na pot samospoznavanja zgrda prisili huda bolezen ali nesreča, nanjo se lahko odpravimo tudi zlepa, z redno meditacijo. V njej doživljamo Sebe, atmana, individualnega duha, ki je po vzhodnjaški duhovni tradiciji enak brahmanu, univerzalnemu duhu.
Zakaj človek sploh potrebuje meditacijo v sodobnem dinamičnem svetu?
"Svet je danes zelo onesnažen, ne le v ekološkem smislu. Na našem planetu je ogromno različnega hrupa; od trenutka, ko se zbudimo, do trenutka, ko zvečer zaspimo, se množice vtisov borijo za našo pozornost: nenehno novi vtisi, poročila, radio, televizija, svetovni splet, telefoni itn. Da bi vsi pritegnili našo pozornost, skušajo preglasiti tiste, ki so bili pred njimi. Zaradi vsega tega hrupa in onesnaženosti ne slišimo več samega sebe, kaj bi hoteli, kaj nas zanima in kako si želimo živeti. Ne slišimo svojih pristnih interesov, niti nimamo posluha za interese drugih. Trenutki tišine so torej zelo redki in blagoslovljeni. Meditacija je potovanje nazaj v prostor miru in tišine v našem srcu. V vsakdanjem svetu smo tako vkalupljeni v to, kakšno naj bi bilo življenje, kaj je pomembno, da smo, kot bi bili zazidani v določene zamisli o sebi in drugih, ki se zelo težko rušijo. Navadno jih razrušijo šele razne nesreče, bolezni, izguba bližnjega. Šele ko se nekaj sesuje, se navadno v ljudeh odpre nekaj novega."
Kateri zgled bi navedli za to vašo trditev?
"Name je velik vtis naredilo pismo profesorice angleščine Ane iz Japonske, iz porušenega Sendaja. Sendai je mesto na otoku Hon Šuiju, ki je bilo najbližje potresu in potem cunamiju. Napisala je ganljivo pismo o stanju med ljudmi po teh pretresljivih dogodkih, ki se je zelo hitro razširilo po vsem svetu. V njem piše, kako je bilo prej vse neresnično. Čeprav je zdaj njihovo mesto porušeno in sesuto, pravzaprav si mesta in stanovanja ne zaslužijo več tega imena, so se ljudje v tej katastrofi na nek nov način srečali. Spijo pri prijateljih, na tleh drug poleg drugega, jedo ob svečah in si pripovedujejo zgodbe. Pravi, da je vzdušje prijateljsko in čudovito. Čez dan si pomagajo. Če komu začne v stanovanju znova teči voda, o tem z napisoma na vratih obvesti še druge, da lahko pridejo k njemu. Opustili so vse, kar je nepomembno. Nihče ne krade, ni drenjanja po vrstah, vhodna vrata puščajo odprta na stežaj, ker je tako bolj varno, če bi se tla še zatresla, saj bi jih tako raševalci lažje dosegli. Pravi, da je včasih bilo tako, da so si vsi pomagali med seboj. Tokrat pa je bilo potrebno razdejanje, da si spet pomagajo,. Pravi, da se sicer počutijo umazane, vendar imajo večje skrbi od te. Opustili so vse, kar je nepomembno, živijo s polnimi pljuči, na meji instinktov, intuicije, preživetja, ne le sebe, ampak celotne skupnosti. Ponoči je popolna tišina, ker ni avtomobilov in po dolgem času vidijo zvezde, ker prej zaradi elekrične razsvetljave sploh niso videli neba.
To je malo daljši odgovor na to, zakaj človek danes potrebuje meditacijo. Meditacija je, kot rečeno, potovanje nazaj v prostor miru in tišine v našem srcu. Pismo se mi zdi zanimivo ravno zaradi tega, ker razkriva, kako je to za ljudi dragoceno. Ponavadi se nekaj v nas, kar je sicer zaprto, odpre šele v hudih pretresih."
Ko pa za okoliščine in razmere "normalizirajo" se ljudje kljub temu doživetju vrnemo v stare tirnice in navade. Zakaj?
"Zaradi mehanizma vztrajnosti. "Normalne" razmere nas spet vkalupijo nazaj, ker se povrnejo zunanje motnje, predsodki, kakšno bi življenje moralo biti, kaj naj bi bilo pomembno ipd. A če se vsakodnevno posvečamo meditaciji, se odpiramo novemu, ne da bi za to potrebovali hud zunanji pritisk."
Med drugim predavate, kako z meditacijo doseči samadhi. Kako bi ga opisali?
"Samadhi pomeni zatopljenost v notranjo resničnost ali ukinitev uma, ko se šum v umu poleže. V tem stanju obstaja samo zavedanje Sebe. Sebe ne v smislu egoizma, ampak Sebe z veliko začetnico. Vzhodna modrost pravi: Atman je Brahman. Atman pomeni individualni duh, Brahman pa je univerzalni duh. Ko si Sam oz. v Sebi, hkrati veš, da si celota, kot val na oceanu, ki se zaveda, da je hkrati val in ocean. V tem stanju ni misli. Noben opis tega stanja vam ne more pomagati pri tem, da bi ga res razumeli ali dosegli. Besedni opisi so vedno le približni. Ko se to nekomu zgodi, je navadno osupel, kako so bile njegove predstave o samadhiju napačne.
Po vzhodnem sistemu obstaja več vrst samadhija. Ena je začasni samadhi; to so drobni trenutki notranjega zlitja. Drugi je absolutni ali trajni samadhi; do njega pride, ko se trenutki ali praški samadhija povežejo med seboj v malo debelejša zrnca, nato se zrnca povežejo v kamenčke, ti se povežejo v skale in nato v goro. Ko se dvignete nanjo, ste razsvetljeni. To človek doseže, ko je prehodil celotno pot duhovne samouresničitve. Izraz samadhi prihaja iz sanskrta in radža joge ter je zadnja stopnja duhovnega razvoja oziroma duhovne poti."
Kako na Duhovni univerzi preučujete učinke meditacije?
"Subjektivno spremljamo potek meditacije pri naših študentih in slušateljih, to je z vprašalniki, v katere vpišejo svoje izkušnje (psihološke, miselne, telesne, osebnostne idr.). Z njimi se po prakticiranju meditacije na naših srečanjih o osebnih izkušnjah tudi pogovarjamo. Vsakič, ko smo skupaj, po meditaciji dopolnjujemo razumevanje tega, kar se dogaja. Zelo pomembno je imeti tako lastno globoko izkušnjo, kdo si kot duhovno bitje, kot razumeti, kaj se dogaja s teboj med meditacijo. Gre tudi za razumevanje in poznavanje določenih duhovnih zakonov."
Kateri so ti duhovni zakoni? Ali lahko za zgled predstavite katerega od njih?
"Eden temeljnih je zakon vzroka in posledice (karma), ki je zelo (zapleten) kompleksen, čeprav gre za preprosto načelo kar seješ, to žanješ. Izhaja iz predpostavke, da je v ozadju vseh zunanjih ločenih stvari, neko notranje sinhrono polje, ki nas vse povezuje dosti bolj, kot si vsi lahko sploh zamišljamo. Izraz sinhroniciteta (sočasje)je vpeljal Carl Gustav Jung. Z njimje utemeljeval teorijo kolektivnega nezavednega in arhetipov. Sočasje pomeni, da se vsaj dva dogodka dogodita hkrati, ampak nevzročno in nelogično. Spraševal se je, ali je to naključno ali pa je bilo to sporočilo. Predpostavljal je, da obstaja polje kolektivnega nezavednega, ki ga danes kvantna mehanika imenuje enotno polje. Angleški biolog dr. Rupert Sheldrake je s kolegi znanstveniki opazoval poveznost med živalmi. Razvil je teorijo morfogenetskega polja, po katerem se prenašajo informacije med posamezniki subjekti, čeprav ti niso v fizičnem stiku. Med drugim je delal poskuse z živalmi in njihovimi lastniki. Denimo, pes je v trenutku, ko se je lastnik odločil priti domov ob neobičajni uri in z drugim prevoznim sredstvom, kot navadno, že začutil in pokazal veselje, da se ta vrača. Iz tega izhaja, da smo na nezavedni ravni med seboj vsi povezani veliko bolj, kot si zamišljamo. Vzhod to ve že od nekdaj, materialistična znanost Zahoda pa v to polje še vedno dvomi in je zadržana do tovrsnih raziskav; a če znanost nečesa ne zna izmeriti in stehtati, to še ne pomeni, da tega ni. Meditacija nam torej odpira pot v poglobljeno razumevanje sebe in duhovnih zakonov."
Tatjana Svete
Vir: http://duhovna-univerza.org
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Potovanje-Srcni-Mir-Tisina-Dragocenost
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
