Na mizi ob prihodu
v svoj lepi dom
pismo si dobila
in srce svoje v verige
zaklenila,
da se oko tvoje
ne bo zbudilo in solze
bolečine lilo.
V poslovilnem pismu
sem zapisal ti,
da sreče za naju ni
in da večkrat moje noči,
ki sem jih preživel s teboj
so me morile
in mi dušo ubile,
ko vedel nisem,
kdo ti ljubi ustnice,
ko nisi ob meni ti.
Naj te poslovilno pismo
spominja v dolgih nočeh name,
ko odhajam sam naprej
v pot ljubezni in sovraštva,
kakor slepi popotnik,
ki ne ve kam in kako.
Na mizi ob prihodu
