Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Popolen-Stars-Delavec-Sestanek-Otrok

Popolen starš in popoln delavec? ponedeljek, 17. november 2014 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Piše: Biba Jamnik Vidic v Vivi www.viva.si Sedite na pomembnem sestanku, ko nenadoma prejmete sms-sporočilo, da je vaš otrok zbolel. Vaša pozornost se v trenutku razdeli. Enako je, kadar se doma igrate z otrokom, v mislih pa premlevate službene težave. V obeh primerih kradete čas, pozornost in energijo, v prvem primeru službi, v drugem zasebnosti. Če se v takšnih situacijah znajdete večkrat na dan, boste prej ali slej postali nezadovoljni, nezadovoljstvo pa vpliva na učinkovitost, ne nazadnje pa vam lahko celo načne zdravje. Italijanka Maria Anselmi, generalna direktorica za južne trge pri podjetju Bisnode in ustanoviteljica ženskega kluba Visoke petke, ki že dvanajst let živi v Sloveniji, je prepričana, da službeno in zasebno življenje nemogoče uskladiti: »Gre namreč za docela različni področji. Lahko se samo primerno organiziramo. Kariera mora biti skupni projekt moža in žene, drugače ne gre. Za uspešno žensko mora stati uspešen moški in nasprotno, še bolje je, če za njima stoji uspešna družina. Kariera je dandanes družinski projekt.« Usklajevanje med zasebnim in javnim Zaradi vse hitrejšega življenjskega ritma ter številnih obveznosti doma in v službi, pomeni njihovo usklajevanje veliko težavo, s katero se spopada večina zaposlenih. To posledično pomeni, da ničesar ne opravimo dovolj dobro, zato nas ves čas preganja občutek krivde. Psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny iz Inštituta za razvoj človeških virov meni, da bi morali sprejeti dejstvo, da vsega ne moremo opraviti dobro. »Tako rekoč nemogoče je biti sočasno zavzeta zaposlena, odlična gospodinja, zapeljiva partnerka in predana mati.« Rešitev vidi v časovni razporeditvi vlog, kar pomeni, da v nekem življenjskem obdobju namenimo prednost družini, v drugem pa karieri – ali pa se odločimo, da bomo nekatere naloge prenesli na druge. Ženskam bi bilo precej lažje, če bi nekoliko spustile merila, ko gre za gospodinjska opravila, meni mag. Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti: »Nočem zagovarjati moških,v resnici bi lahko pogosteje poprijeli za gospodinjska dela. Toda zdi se mi, da bi tudi ženske morale pri sebi razčistiti, ali je vedno treba imeti popolnoma pospravljeno stanovanje in toliko časa posvetiti kuhanju. Slovenke smo po tem, koliko kuhamo doma, na drugem mestu med Evropejkami, takoj za Bolgarkami.« Maria Anselmi dodaja, da otroci potrebujejo predvsem zadovoljno mamo. »Ko sem nekoč vprašala sina, ali mu je hudo, ker sem toliko zdoma, mi je odgovoril: 'Če si ti zadovoljna s tem, kar delaš, povrhu pa dobro zaslužiš, sem zadovoljen tudi jaz, saj mi omogočaš, da dobro živim.'« Razdvojenost lahko postane resna težava Andreja Pšeničny pojasni, zakaj sploh pride do razdvojenosti: »Razdvojenost je vselej znak, da se v človeku 'borita' dva impulza. Ker se tovrstni impulzi razlikujejo od posameznika do posameznika, je treba najprej ugotoviti, zakaj je nekdo tako razdvojen. Razlog se utegne skrivati v tem, da od sebe zahteva popolnost na obeh področjih in težko sprejema svoje realne omejitve. Morda si ne želi delati, vendar ga v to sili eksistenca – ali pa nasprotno, nemara si sploh ni želel družine, vendar si jo je ustvaril/ustvarila, ker je to 'običajno'. Nekdo drug si utegne želeti, da bi več časa prebil z družino, vendar jo obenem doživlja kot naporno, zaradi česa ga muči slaba vest. Spet tretji je lahko deloholik, ki pretirano dela tako v službi kot doma … Zato je treba najprej raziskati, kaj je vzrok za razdvojenost, nato pa spremeniti prioritete tako, da, vsaj dolgoročno, svoje življenje v večji meri uravnamo v skladu s svojimi željami, seveda v okviru realnih okvirov. Najprej pa je treba sprejeti dejstvo, da sočasno ne zmoremo vsega opravljati dobro. Večopravilnost je namreč mit: stvari vedno opravljamo eno za drugo, le da med opravili hitro preklapljamo.« Slovenija je po stopnji zaposlenosti statistično nad povprečjem Če opravimo zelo površno primerjavo zaposlenosti v kapitalističnih in socialističnih sistemih, so jo ženske v socializmu odnesle bolje. Slovenske ženske so že tradicionalno zaposlene in ves čas navzoče na trgu dela. Stopnja zaposlenosti za polni delovni čas je v primerjavi z ženskami iz drugih držav EU zelo visoka. To omogoča tudi dober sistem vrtcev in šolskega popoldanskega varstva. V Italiji je položaj precej slabši kot v Sloveniji. Ženske si težje privoščijo ustvarjanje kariere, saj nimajo ustrezne socialne podpore. »Javni vrtci imajo podoben urnik kot šole, poleti pa so zaprti. Tudi družine niso tako povezane kot pri vas. Zame, ki službeno zelo veliko potujem, je to zelo pomembno. Kadar sem odsotna, za sina skrbi mož ali stari starši.« Vendar so se tudi v Italiji začeli zavedati, da ženske pomembno vplivajo na razvoj gospodarstva. »Vlada je začela pogojevati rast ekonomije z višjim odstotkom zaposlenih žensk.« »Ne moremo reči, da so ženske boljše za vsa dela, vendar so precej vztrajne, vestne, natančne in storilnostne ter manj odprto konfliktne od sodelavcev. Zaradi vsega tega so za vodje pogosto sprejemljivejše, saj so, vsaj navzven, bolj vodljive,« še ocenjuje psihologinja. Kakovostna razporeditev časa »Kadar grem na obisk k slovenskim prijateljicam, se v njihovih domovih vse sveti, kadar pa one pridejo k meni, jim rečem, da imam eklektičen stil. Z redom se ne obremenjujem, nič me ne moti, če sredi sobe leži kak čevelj. Popolnost tako ali tako ne obstaja. Če imam preveč časa, ga raje posvetim sebi.« Maria pravi, da sicer rada kuha, vendar pri tem ne komplicira. Kuhanje izkoristi za dejavno druženje s sinom Julianom. Ženske, ki zasedajo najvišje položaje, so tako rekoč poročene s službo. Marušo Gortnar vprašam, ali se ji zdi smiselno, da sploh imajo otroke, če pa niso nič z njimi. »Zanimivo je, da to vprašanje naslavljajo izključno na ženske – otroci pa imajo navadno dva starša. Ste opazili, da moških na visokih položajih nikoli ne sprašujejo, kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Na nekem posvetu na to temo je moderatorka to vprašanje zastavila norveški veleposlanici. Odgovorila ji je, da bi bilo to vprašanje na Norveškem nekorektno,saj žensko vnaprej postavi v vlogo, da se mora braniti pred očitki o ženski na položaju kot slabi materi.« »Osebno me vedno razjezi, kadar kaka ženska sprašuje druge, kako naj uskladi ti življenjski področji. Ključni problem je v tem, da se ženske sploh obremenjujejo s tem vprašanjem. Dokler ženske tega ne bodo ozavestile, bo to problem, ki bo vplival na odnos, ki ga imamo do dela in življenja. Ženskam je treba pomagati, da bodo postale samozavestnejše in da se bodo zmogle otresti teh stereotipov. Ko se bo to zgodilo, se bodo začeli pritoževati moški,« je prepričana Maria Anselmi. Okrepljena vloga moških v družini Tradicionalne delitve vlog, po kateri je moški domov prinašal denar, ženska pa je skrbela za dom in otroke, večinoma ni več. »V preteklosti so bili moški 'naučeni', kaj je njihova vloga. Zdaj so te vloge manj ostro začrtane, zato se moški včasih počutijo ogroženi in izgubljeni, češ da smo jim ženske odvzele primat. Na drugi strani je to prineslo spremembe. Zdaj moški brez zadržkov in sramu uživajo v očetovstvu. Vse več je mladih očkov, ki so predani družini in se ne ženejo več samo za kariero. Še več bi jih moralo biti. In to je tisto, kar človeku daje zadovoljstvo,« razlaga Maruša Gortnar. S psihološkega vidika, pravi Andreja Pšeničny, sta vlogi staršev komplementarni, razlikujeta pa se v tem, da je mama navadno bolj zaščitniška, oče pa zahtevnejši. »Dopolnjujeta se tako, da očetova spodbuda uravnoteži in omeji materino zaščitništvo, le-to pa omili očetovo zahtevnost. Tako se pretirane skrajnosti nevtralizirajo.« Raziskava, ki so jo opravili na nekdanjem Uradu RS za enake možnosti, kaže, da je stopnja enakosti med spoloma pri nas visoka. »O večini stvari partnerja odločata skupaj, tudi denar je skupen, razen za kake osebne izdatke. Seveda govorimo o parih, kjer sta oba zaposlena. Povsem druga zgodba je v družinah, v katerih je ženska odvisna od partnerja,« pravi Maruša Gortnar. Vloga delodajalcev Delodajalci bi morali imeti precej večjo vlogo pri omogočanju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, kot jo imajo zdaj. »Ljudje morajo imeti zadovoljene potrebe, ki so zanje najpomembnejše, in prva med njimi je zagotovo družina. Podjetja bi morala imeti legalna orodja, ki bi zaposlenim omogočala tozadevno prožnost. Če gledam s kapitalističnega vidika, so zadovoljni in manj zaskrbljeni zaposleni boljši delavci,« pove Maria Anselmi, ki v svojem podjetju skrbi, da je vedno na tekočem, kadar pri zaposlenih pride do problemov. Z njo se strinja tudi Maruša Gortnar: »Podjetja pri nas večinoma ne vlagajo sredstev v to, da bi bila družinam prijazna. V nekaterih državah staršem dajo dodatni denar za varstvo otrok ali za plačilo gospodinjskih opravil.« Pri nas, pove, gre prej za prijaznost do zaposlenih, ko novopečenim očetom dodelijo dodaten prosti dan ob rojstvu otroka, se s čestitko spomnijo na osebne praznike zaposlenih ali pa priredijo kak dogodek. Še najbolj so se izkazala podjetja, ki omogočajo počitniško varstvo za otroke svojih zaposlenih.  »V podjetjih, ki vlagajo v svoje zaposlene in jim olajšajo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, je manj bolniških odsotnosti, naj gre za zaposlene ali njihove otroke, saj se zaposleni potrudijo, da poiščejo alternativne možnosti,« še pove Maruša Gortnar. Krajši delovni čas in prožne oblike dela V Sloveniji je na voljo le malo prožnih oblik dela, vendar si država v zadnjem času prizadeva za uvedbo večje prožnosti ob hkratni varnosti zaposlitve, pojasnjuje Maruša Gortnar. Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom je razmeroma malo, pogostejše pa so tiste, ki so vezane na starševstvo.  »V Sloveniji imajo starši zakonsko možnost delati s krajšim delovnim časom do zaključenega prvega razreda najmlajšega otroka. Po novem zakonu si bosta morala starša to pravico deliti. Eden od njiju bo moral v tem obdobju prevzeti vsaj leto dni dela s krajšim delovnim časom. Vendar pa se je treba ozreti tudi po posledicah. Poznamo precej primerov, ko so ženske to možnost izkoristile, ko pa so se hotele znova delati za polni delovni čas, jim delodajalec, kljub zakonski obvezi, tega ni omogočil.«  Problem zaposlitve za krajši delovni čas je tudi v tem, da zmanjšuje finančno neodvisnost žensk in vpliva na višino pokojnine. Trenutni podatki o tveganju revščine kažejo, da so revščini najbolj izpostavljene ženske, starejše od 65 let, ki živijo same. Slovenija žal nima tako visokega življenjskega standarda kot skandinavske države, da bi lahko krile razliko do polnega delovnega časa. Maria Anselmi zagovarja prožnost, ki ne bi bila sistemsko urejena. »Res je, da so ljudje, ki so stari okrog šestdeset let, manj motivirani za delo, toda tako pač je. Zakaj bi njim omogočili krajši delovni čas, nekomu, ki je star štirideset let in doma skrbi za hudo bolnega partnerja, pa ne? Zdelo bi se mi prav, da bi vsak primer obravnavali posebej.« Ukrepi za izboljšanje položaja Ker visoka politika in tudi gospodarstvo delujeta po ustaljenih tirnicah, ki so jih začrtali moški, ženske v te strukture težko prodrejo, če pa že, se ne znajdejo, saj ne poznajo pravil igre oziroma so jim ta pravila tuja. Zato ženske, pravi Andreja Pšeničniy, za pot na vrh potrebujejo zelo veliko energije. »Dejstvo je, da na tej poti navadno vztrajajo ženske, ki so ambicioznejše od vrstnic in ki v sebi že izvorno nosijo več 'moških' lastnosti – močnejšo energetsko opremljenost, več dejavne agresivnosti, večjo čustvena stabilnost ali celo manjšo čustvenost, nižjo empatičnost …« Da je prispevek žensk v politiki še kako pomemben, se zavedajo tudi v najvišjih organih evropskega parlamenta. »Novi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je izjavil, da novega vodstva Evropske komisije ne bo podprl, če bo to 'klub gospodov', in da mora komisija vsebovati dovolj žensk. To so premiki, do katerih je vendarle prišlo. Podjetja, ki imajo v svoji upravi ženske, ki torej delujejo po načelu uravnoteženosti, so uspešnejša in imajo večje dobičke,« pove Maruša Gortnar. Maria Anselmi naš pogovor sklene s prepričanjem, da otroci potrebujejo predvsem zadovoljne mame. »To pa so lahko samo mame, ki počnejo tisto, kar jih zares zadovoljuje. Če imajo ta privilegij, da je to njihov poklic, toliko bolje. Vesela mama, ki je sposobna urediti svoje življenje tako, da lahko zadovoljno deluje tako v službi kot doma, je veliko boljša mama kot tista, ki ostaja doma, pri tem pa jo prežemajo slabi občutki in nezadovoljstvo.« Visoke petke samo za ženske Maria Anselmi je pod okriljem podjetja Bisnode pred dvema letoma ustanovila mentorski klub Visoke petke. »Zdelo se mi je, da tudi ženske v Sloveniji potrebujemo klub za izmenjavo znanja. Ko sem bila letos na Key Westu na Floridi, sem se seznanila z ženskim klubom, ki deluje že od leta 1915. Povsod po svetu obstajajo takšni klubi, zdaj ga imamo tudi pri nas. Ženske imamo pogosto težave, ko pridemo na določen položaj. Mreženje nam pomaga, da si pridobimo dodatne veščine, pa tudi to, da si dovolimo biti ženske.« Klub združuje 120 žensk iz različnih poklicev. Sestajajo se vsak zadnji petek v mesecu. Na srečanju vsakič odprejo temo, o kateri potem steče razprava, ali pa pripravijo predavanje. »Razpravljamo o vsem, kar zanima ženske.« Več brezposelnih žensk Podatki za leto 2013 kažejo, da je v primerjavi z drugimi državami EU brezposelnost žensk v Sloveniji razmeroma nizka. »Pomembna opomba pa je, da se je od leta 2000, odkar zbiramo te podatke, stopnja brezposelnosti žensk v Sloveniji prvič dvignila nad povprečje EU. Od leta 2012 do 2013 se je povečala za 1,8 odstotne točke, kar je zelo veliko. Trendi kažejo, da je gospodarska kriza bolj prizadela ženske,« pove Maruša Gortnar. Rešitev:dodatno varstvo »Ker sta se materinstvo in ustvarjanje kariere zaradi poznejšega zaključevanja študijskih obveznosti premaknila v trideseta leta, nam utegne zmanjkati časa za časovno razporejanje vlog. Zato je mogoča druga rešitev, ki so jo poznale tudi generacije pred nami: gospodinjska pomočnica. Tako obema partnerjema ostane več časa in energije za družinsko življenje. Če pa se oba partnerja intenzivno posvečata karieri, najbrž ne bo šlo niti brez dopolnilne varuške – bodisi starih staršev bodisi kake druge osebe,« svetuje Andreja Pšeničny. Kaj bi lahko storili delodajalci? Kakšnih sprememb bi si želeli starši za boljše ravnovesje med delovnim in prostim časom? Uporabniki našega portala Viva.si, ki so prejšnji mesec reševali anketo, so na prvo mesto postavili fleksibilen delovni čas in možnost dela od doma, sledijo pa jima varstvo otrok, ki ga organizira delodajalec, prosta izbira časa prihoda in odhoda z delovnega mesta, dodaten dopust (ob denimo vpisu v šolo) ter pomoč širše družine pri varstvu. Najbolj redko so predlagali še krajši delovni čas, bolje organizirano delo na delovnem mestu ter več bolniške v primeru bolezni. Komentarji (0) www.pozitivke.net