Pravkar pomlad je razcvetela.
Mene je vso razvnela
ob misli nate.
Prikupno zmedena postala,
razposajenost sejala,
se z okolico spojila
in ti vsa predana.
Ne veš, prijatelj, ne veš,
da drezaš mi v razsodnost,
ne veš, kako duša hrepeneča
po tvoji bližini
neprenehoma te kliče v dalj,
da dokler se ne nasiti,
polagoma umira.