Po ulicah večjih mest se že širi vonj po pečenem kostanju. Čas je, da se odpravite v bližnji gozd in naberete polno košaro te zdrave in hranljive poslastice, ki je uporabna v svoji osnovni obliki, v slanih jedeh in posebej žlahtnih sladicah.
Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.), je včasih v Sloveniji predstavljal pomemben vir prehrane v jesenskih in zimskih mesecih. Pogosto je nadomeščal krompir. Kostanj so poznali že Etruščani in Rimljani, ki so snovali kostanjeve gaje. Najstarejši kostanji v okolici vulkana Etna so stari več kot 1000 let. Tako so pridobivali kostanj za prehrano in kostanjev med.
V Sloveniji ga najdete v toplejših gričevnatih legah, na primorskem flišu, v Beli krajini in v jugovzhodni Sloveniji. Na manjših površinah ga najdete v okolici Ljubljane, Zasavju, Halozah, Dolenjski in Štajerski, raztreseno pa povsod, razen na Koroškem. Kostanj je zelo zahteven glede toplote. Škodujejo mu jesenske in zimske pozebe.
Kostanj obrodi vsako leto, močneje pa na tri leta. Eno drevo daje letno od 100 do 200 kg plodov. Plod kostanja ima višjo energijsko vrednost ter odlično mineralno sestavo. 100g pečenega kostanja vsebuje približno 245 kalorij, kuhan kostanj pa okoli 170 kalorij. Ima visoko vsebnost ogljikovih hidratov, predvsem škroba, a majhno vsebnost maščob.
Bogat je z vitamini skupine B ter vsebuje nekaj vitamina C in A. Odlikujejo ga še folna kislina, kalij ter fosfor. Kostanj je zdravilen. Blaži krčne žile in prebavne motnje. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis in oslovski kašelj. Cvetovi pa dajejo prvovrsten med.
Kostanj sicer lahko kupite v vsaki večji trgovini, a ne oropajte se užitka, ki ga prinese popoldansko pohajkovanje po bližnjih gozdovih, nabiranje kostanja in zasluženega kostanjevega piknika potem. Nabrani kostanj je najbolje porabiti takoj.
Po nekaj dneh bo sicer slajši, a če ga boste starali predlogo se bo pokvaril. Na hladnem vas bo počakal teden ali dva, potem pa se bo posušil, ali pa ga bodo pojedli črvi. V vlažnem okolju ali hladilniku ga v plastični vrečki razje plesen. Čeprav je užiten tudi surov, se boste precej namučili z odstranjevanjem lupine in kožice, razočaral pa vas bo verjetno tudi okus.
Včasih so kmetje dolgoročno shranjevali kostanj s sušenjem. Iz suhega kostanja so pridobivali moko in iz nje pripravljali najrazličnejše jedi. Danes je stvar bolj preprosta. V kostanju boste uživali tudi pozimi, če ga boste zamrznili.
Za zamrzovanje izberite večje in zdrave plodove. V lupino na spodnji, ravni strani zarežite križ in jih zapakirajte v vrečke. V skrinji bodo zdržali od 2 do 3 mesece. Ko si boste zaželeli skledo polno pečenega kostanja, ga enostavno vzemite iz skrinje, razporedite na pekač in pecite 25 do 35 minut na 200°C.
Po ulicah večjih mest se že širi vonj po pečenem kostanju. Čas je, da se odpravite v bližnji gozd in naberete polno košaro te zdrave in hranljive poslastice, ki je uporabna v svoji osnovni obliki, v slanih jedeh in posebej žlahtnih sladicah. 
