Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesmi_Modrem

Pesem o modrem petek, 11. maj 2007 @ 09:43 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Zakaj so mi v spominu jutra, ko se je morje mirno zleknilo ob obalo in je dan izgovarjal svetlobo v modro? Utrinki duše se stapljajo z maestralom v cikluse nemira in mirovanja. Misli se stanjšajo kakor samotne črte v navdihu pahljače čez svet sončnic, ki se razprostirajo v sončne cvetove z milino iz razsvetljenih zastorov in žarki čudežne navpičnosti. Moje telo se poganja izza gugalnice večnih ognjev in se hoče vzpeti v modro, v višine do njihove neomajne zvestobe. Ti so se prestrašili osamljenosti človeka in slišati je bilo izpoved svetilnika, ki se ni mogel izraziti z barvami jutra, iztegniti telo v jeziku peščene obale in platan, ki jim stokajo koščene dlani. Vanje vrezujejo bele jadrnice čas in jih zibljejo v lahkotnost sončnega zatona. Minuta, bodi stoletje modrega, ki nikoli ne ovene. Moj napis: "Ostani!" naj se zariše v tvojo pot. Komentarji (3) www.pozitivke.net