|
Sinoči, nad suhimi listi hrastovja,
sva se ulegla pod veje tišine,
in sva želela mogočna mostovja,
podreti v brezna sivine...
Ognjena kača je naju povila,
je tiho poslušal potok glasove,
pekoče žejna, sva naju popila,
skovik iz daljave, jokanje sove...
V osrčju gorovja, gozdnega roba,
je odeja iz mehkih nebeških luči,
tam je za vedno najina soba,
tam tisoče vil nad nama bedi...
Zora je naju zjutraj zbudila,
ni šepetala, je glasno govorila,
ob potoku si jezno obraz je zmočila,
ker sva sinoči se v ljubezni umila...
gabriel s
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Zora_Zbudila_Ljubezen
Domov |
|
Powered By GeekLog |