Seješ me kot žito.
Zorim za gmote strasti,
za mak v kozmični njivi.
V obrisih sem onstran in tu.
Sem oblika proti breztelesnosti.
Pojav vode in luči.
Zavzemam se za navzočnost stvari.
Ti se boriš, da mi položiš
noge v prostor, da te diham.
V meni je resnica,
ki se nikoli ne postara.
Nadomestek za obljube tvoje modrosti.
Celo glavo imam, da me napolniš
z domišljijo in s sanjami.
Ko me boš z lučjo vso pozlatila,
te poplačam z razpršitvijo semen.
Presegaš me s svojo zapletenostjo
ljubljenja. Pratemelj ostaja moj
in tvoj duhovni princip.
Seješ me kot žito.
