Sanjam te, podnevi
te sanjam, ljubezen moja,
ponoči sem, ljuba moja,
buden, ne spim, ne morem,
bedim, razmišljam in tuhtam,
zaspim, ko se zdani.
Živim zate, danes
živim za oba, jutri
bom še morda živel,
pojutrišnjem tudi,
če živel sem včeraj,
ne vem, saj živim zase danes.
Sam sem brez vsega, brez tebe sem
kot brez telesa, kar me še najbolj boli,
vse mi je, kot da včeraj res
nisem živel, da je s teboj
bil moj drugi jaz vmes,
da on je užil s tabo, netil kres,
pil nektar, ljubezni napoj,
čudovite, pravljične trenutke,
ti poklanjal nežnost v nočeh.
V nočeh zvezdnih,
ko spanec noče
z menoj taroka,
kart igrati, ljuba,
takrat mi hodiš v misli,
ko se zdani, sanjam, takrat prideš mi,
kart ne igrava, drug drugega imava,
igrava živi šah, si ti kraljica
in jaz sem kmet, šahovnica
življenje kot njiva zorana,
jo orjem, poti do tebe
ne najdem, izgubim
igro, tebe, sem kmet, se zbudim,
samo zase še živim.
Sanjam te, podnevi
