Zbogom; predrag si mi, da bi bil moja last,
in sam se bržkone zavedaš svoje cene;
s patentom vrednosti svoboden si, nji v čast
nimaš pogodbenih obveznosti do mene.
Lahko bi te imel le, če privoliš sam;
a s čim zaslužim si darilo neverjetno?
Utemeljitve ni, da to bogastvo imam,
zatorej je soglasje brezpredmetno:
dal si se ne vedoč za vrednost svojo
ali kdo je, ki naj bi ga osrečila dobrota;
in kar je darovano z napačno presojo,
je prav, da vrne se, ko je spoznana zmota.
Tako sem te imal, kakor te sen prevara:
ko spiš, si kralj, buden pa spet uboga para.
Zbogom; predrag si mi, da bi bil moja last,
