Bila je graciozna deklica.
Popek ji je krasil svetleči se gumb,
pod njim je imela veselo metuljčico.
Mačje magnetke v očeh.
Hodila je z eleganco čaplje.
Večvrstične kitke, ki so se svetile v soncu,
so imele vonje puščavskih rož.
Kožo so ji krasili lesketajoči se biseri.
Bila je zapeljivka z žametnih glasom.
Dišala je po vonjih orhidej.
Na njenih nedrih so bili notni
zapisi njegovih ljubezenskih vzdihov.
Njen poljub se je vtihotapil v kapljico
dežja na njegovih ustnicah.
On je sedel v sobi ves časten in plemenit.
Užival je tiho in hvaležno srečo ob radostni glasbi
in obiral sadje z njenega telesa.
Ona je z barvnimi trakovi povezovala igrivost,
ko je spletala zgodbe sproščujočega
humorja med ljubezensko igro.
Z rožnatimi uheljci in sončnimi pegami na licih
je sanjala o moškem, ki razvaja žensko.
Oblečena v tkanino noči,
je razkazovala svoje bele breze,
včasih hidrantna, včasih solarna,
kakor zrela zvezda, ki utrne v noč.
Božala ga je z nežnimi rokami
in dolgimi prsti z rožnatimi nohti.
Zardela je, ko jo je vprašal,
če ga hoče za moža in je sramežljivo
izdihnila svoj 'da moj dragi kanarček'.
Bila je graciozna deklica.
