Danes je lepša kot kdajkoli.
Videl sem jo kako je blestela v soncu,
migetala rožnato, belo in zlato.
Kakor smehljajoča misel
me je spravljala v dobro voljo.
Ko se je vzpenjala po zelenih stopnicah,
sem se jaz z njo vzpenjal v nebo.
Ljubezen je bila stkana v dih in poželenje.
Kako vznesen sem bil v sončnem neurju.
Na dlani žarki, še besed ni našla pisava.
Nosile so me ognjevite strasti.
S krilatim telesom sem se spreminjal v ptico.
V meddverju zemlje in neba sem jo poljubil,
se razpolovil in peruti sta padli v dva
globoka vodnjaka nimfine duše.
Med brinjem jo tkem s sanjami med hrasti.
V sončni pisavi je skrita setev srca.
Odpirajo jo sape vetra v satju.
Tišine listajo zemlji dlani in jo iščejo.
Danes je lepša kot kdajkoli.
