Živim v linearnem času,
moje misli so večdimenzionalne..ciklične,
infiltrirane, enakomerno porazdeljene v prostoru,
kjer sprejemam vibracije..signale,
tvoje feromone..želje;
prihajajo od povsod,
kjer koli si, od tam, kjer si, od drugod,
čutim te,
injicirana si vame,
tako počasi,
na obroke si prihajala v moj sistem,
spočeta…rodila si zame,
da zapustila boš svet moj, čutim, toda kdaj ne vem;
kot robot sem,
ki sprejema..oddaja elektromagnetne valove
v temnih nočeh, v sončnih
dnevih,
željno čakam tvoja SMS
sporočila v turobnih..deževnih dneh;
ves sem v času, v njem živim, mi nosi
po zraku signale,
tvoje želje po meni
in ne bodo me pregnale
nobene sile, ne tehnične in ne naravne;
v tem prostoru bom ostal naprej
v njem eksistiral vse dotlej,
čeprav večkrat, prevečkrat porečeš: »Ni panike, nisi out, vse je okej!«
Živim v linearnem času,
