Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija_Pesem_Vejevje_Zajeci_Lipa

V vejevju zaječi... sreda, 17. september 2008 @ 10:26 CEST Uporabnik: kanika59 List lipe domače v rahlem vetru jesenskem, oškropljen z zrelostjo časa, roso ledeno, z barvami 'maestra'…narave posipan, obsijan s soncem, se pozibava..drhti na veji; se soncu, sapi jesenski izmika…..boji se zase, hoče zaščito…senco drevesa..matere, ne dobi je, mu je ne nudi, je sama, kot brez življenja; božajoče z zadnjimi močmi nežno ga odvrže podse, v vejevju zaječi, mu govori, vznožje ob sebi spusti ga, odloži; »Vsi okoli ste moji, z mene matere…drevesa, bratje iz mojih žil..vej, ne iščite sester, jih ni, so drugje, v drugi..zgodbi, obliki, enakih barv jesenskih z rahlimi odtenki, so narave dar kot jaz..vi, brez njih ni sveta, vsi skupaj ste njegov mozaik, v njem…neke zgodbe. Komentarji (1) www.pozitivke.net