Če bi vedel, da je zadnjič, bi te gledal,
medtem ko spiš, tesno bi te zavil v odejo,
zahvalil bi se Gospodu za tvoje dragoceno življenje.
Gledal bi te, medtem ko spiš.
Če bi vedel, da je zadnjič, bi te pospremil do vrat,
ko odhajaš, poljubil bi te in objel in te poklical nazaj,
da bi to storil še enkrat.
Če bi vedel, da je zadnjič, bi poslušal tvoj glas,
ugasnil televizijo, odložil časopis in bi se ti popolnoma
posvetil. Spomnil bi se zvena tvojega glasu in luči
tvojih oči.
Če bi vedel, da je zadnjič, bi te poslušal peti,
zapel bi s tabo in te prosil, da zapoješ še enkrat.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko sem s teboj, bi hotel,
da je vsak trenutek pomemben. Ne bi skrbel za posodo,
dvorišče in ne za račune. Če bi vedel, da je zadnjič,
bi želel biti vedno s teboj.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko sva skušaj, bi te hotel
osrečiti. Skuhal bi tvojo najljubšo jed, igral bi s teboj
tvojo najljubšo igro. Vzel bi si dopust samo zato, da
bi bil s teboj. Ne bi se mučil s pospravljanjem igrač
in postelje. Spomnil bi te, kako si pomembna zame.
Povedal bi ti, kako si želim, da prideš v nebesa.
Rekel bi ti, da se ne smeš bati, ampak da moraš biti
močna. Rekel bi ti, da te ljubim in med smehom
bi si izmenjala najlepše spomine.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko sva skupaj,
bi s teboj bral Sveto pismo in molil k Bogu. Zahvalil bi
se Gospodu, ker nama je podaril, da sva se srečala in
ker je na tak poseben način skrbel za naju.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko sva skupaj, bi jokal,
ker bi želel preživeti več časa s teboj.
Če bi vedel, da je zadnjič…
Sploh ne vem, kdaj bo zadnjič. Pomagaj mi, Gospod, da
izkažem svojo ljubezen vsem ljudem, ki so del mojega
življenja. Tokrat bi lahko bilo zadnjič, da smo skupaj.
(Vir: Bruno Ferrero: Najlepši nasmeh. Knjižice 179.)
Če bi vedel, da je zadnjič, bi te gledal,
